Ljubljana. Donirani Žitni most, ki ga označuje napis, da je bil zgrajen v času župana Zorana Jankovića, naj bi do zime dobil talno ogrevanje, za katero bo Mestna občina Ljubljana (MOL) plačala 34.345 evrov. Most bo tako tudi v slabših vremenskih razmerah varnejši, pravijo na MOL.
Brv na Špici. Brv prek Gruberjevega kanala so odprli maja lani. Stala je 1,3 milijona evrov. Mesarski most.
Most med Plečnikovo tržnico in Petkovškovim nabrežjem so odprli julija. Pogodbena vrednost del je bila 2,93 milijona evrov, dejanska pa zaradi zamude pri gradnji za okoli milijon evrov manjša.
Žitni most. Povezuje Petkovškovo nabrežje in Poljanski nasip, odprli so ga avgusta. Doniralo ga je podjetje Mons Jožeta Anderliča.
Soglasje lastnikov?
Napeljavo za ogrevanje so v Žitni most namestili že med gradnjo, treba pa bo prekopati predel ob mostu; transformatorska postaja, do katere bodo potegnili nizkonapetostni kabel, namreč stoji na zemljišču, ki je v lasti 120 stanovalcev Rdeče hiše. Ti bodo soglasje dali ob več pogojih, med drugim, da MOL zagotovi povrnitev dvorišča v prvotno stanje in preplastitev celotne vozne površine na območju posega ter da predloži terminski načrt gradnje in načrt ureditve gradbišča, ki naj bo v minimalnem potrebnem obsegu. “Končne uskladitve še nismo dosegli,” pravijo na MOL.
Stroški ogrevanja
Poleg Brvi na Špici in Žitnega mostu bo letos “topel” še Mesarski most, ki ima vgrajen vročevod (talno ogrevane pa so tudi sanitarije pod njim).
“Ocenjujemo, da bi ogrevanje Brvi na Špici in Žitnega mosta v zimski sezoni stalo okoli dva tisoč evrov na mesec,” povedo na MOL. Za druge mostove ogrevanja ne načrtujejo, niti za most pri Cukrarni, ki ga zdaj gradijo.
Bolje kot sol ali plug
Talno ogrevanje mostov je dobra rešitev, saj soljenje uničuje materiale, pri pluženju pa se tudi pogosto zgodijo poškodbe, meni Peter Gabrijelčič, dekan fakultete za arhitekturo, sicer avtor številnih mostov po državi. “To je tehnološka inovacija, ki, ko jo spoznaš, postane skoraj neizogibna,” dodaja.
Peter Gabrijelčič, arhitektMesarski most so morali narediti že zato, da so čez Ljubljanico spravili komunalne vóde. Vročevod je tu smiseln.
Sam je dolgo ni poznal, “če bi jo, bi jo uporabil”, v konservativni Sloveniji pa se takšne novosti na splošno “težko primejo”.
Danes za večino mostov – zlasti mestnih, namenjenih pešcem, in iz zahtevnejših materialov – že pri projektiranju načrtujejo ogrevanje. To ni škodljivo okolju in ni predrago, meni Gabrijelčič, je pa prijazno do pešcev.
