“Prvi paket gospodarskih reform bo sprejet že na julijski seji državnega zbora,” je včeraj napovedal minister za gospodarstvo Radovan Žerjav.
V tem prvem paketu ukrepov, v katerem bodo popravili približno deset zakonov, so poleg ukinitve obveznega članstva v obrtni zbornici poenostavitve pri pridobivanju gradbenih dovoljenj in uvedba izvršnice (menice, na katero ne bo možen ugovor).
Razpravo o ukrepih bo vlada sicer nadaljevala prihodnji teden. “O tem smo se pogovarjali najdlje, veliko idej je bilo, kaj v ta paket še dodati, ničesar od predlaganega pa nismo umikali,” je razlog za preložitev obravnave pojasnil Žerjav.
Koliko bodo ti ukrepi vplivali na gospodarsko rast, po besedah ministra za finance Janeza Šušteršiča ni mogoče opredeliti s številko, se bo pa zaradi njih trend v gospodarstvu prej obrnil.
Vsega po malem
• Podjetništvo. Poenostavitev računovodenja za mikro- in mala podjetja; ukinitev obveznega članstva v obrtno-podjetniški zbornici.
• Insolventni postopki. Hčerinske družbe ne morejo glasovati o prisilni poravnavi matere; upravljanje insolventnih družb deloma prevzame sodišče; bistveno skrajšanje postopkov; večji poudarek na reševanju zdravih delov insolventnih podjetij.
• Plačilna nedisciplina. Uvedba izvršnice; obvezni pobot ostaja, 120-dnevni plačilni rok se črta kot najdaljši dovoljeni rok plačila.
• Gradnja objektov. Odpravlja se obveznost pridobitve projektnih pogojev; krajšajo se roki za izdajo soglasij; ustna obravnava ni več obvezna v vseh primerih izdaje gradbenega dovoljenja; vzpostavlja se fikcija vročitve vabil in odločb; za enostanovanjsko stavbo ni več obvezna izdaja uporabnega dovoljenja.
• Spodbude. Financiranje mladih raziskovalcev (od 30 do 40 milijonov evrov); spodbuda energetske prenove v javnem sektorju in sofinanciranje daljinskega ogrevanja na biomaso (40 milijonov evrov).
• Upravljanje državnega premoženja. Iz AUKN, Kada, Soda, DSU in drugih nastane krovna holdinška družba.
Mini intervju: Ključne so državne banke in kreditni krč
So predlagani ukrepi dovolj za zagon gospodarske rasti?
Nad izdajanjem poroštev nisem navdušen. Za subvencije za zaposlovanje, za učinkovito rabo energije je škoda denarja; s tem ne bomo dosegli gospodarske rasti. Reformo agencije za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) podpiram; zdaj se ne ve, kdo pije in kdo plača. Nekatere ukrepe se da pohvaliti, denimo poenostavitve postopkov, ampak ne posegajo na ključna področja.
Katera so to?
Kreditni krč in delovanje državnih bank.
Kaj lahko tu naredi vlada?
Dokapitalizacija NLB ni rešitev. Banke morajo začeti gospodariti s slabimi terjatvami. Ne morejo jih samo odpisati in zahtevati dokapitalizacije. Treba bi bilo iti v pretvorbo posojil v lastniške deleže in potem čim hitreje v iskanje kupcev za ta podjetja.
Tudi avstrijski Strabag je reševala banka. Danes podjetje deluje, išče nove posle in čez kako leto ga bodo z dobičkom prodali. Za uspeh takih zgodb pa sta ključna vlada in gospodarski minister.
kot prvo je potrebno zapreti gospodarsko zbornico in preganjati njihove kriminalce!! Vse tiste ,ki so tam pobirali denar ...samo naša policija štrajka....in to od leta 91 dalje!!
Brez uvedbe prostega trga delavne sile, v primeru odpustitve takojšni prevzem odpuščenih delavcev s strani države in strogega kaznovanja za zamude dve ali treh izplačil plač, bo bore malo uspeha.Kreditni krč še najbolj ustvarja kreditiranje "nacionalnih interesov", ki so… ...prikaži več le prekrito kreditiranje "naših".Pozdravljam poenostavljenje predpisov !Država največ pomaga gospodarstvu, če ga pusti pri miru in le zagotovi vsem enake pogoje !
Kot kaže je irRODEK plačan po objavi. Potrudi se in napiši mnenje o članku.Maks Tajnikar se mi ne zdi ravno pravi človek za dajanje komentarjev. Ali je on v času ministrovanja naredil iz TAM-a uspešno zgodbo ali pa je… ...prikaži več samo kanaliziral nekaj proračunskega denarja, da so najbolj zaslužni dobili odpravnine in se hitro upokojili?