"Nikakor ne najdem slovenskega napisa okusa na embalaži," se nam je pritožil Ljubljančan, ki je kupoval enega od izotoničnih napitkov v domači trgovini. Hrvaški proizvajalec je na veliko zapisal "limun" in na robu v občutno manjšem tisku tudi "limona", a mu v skladu s slovensko zakonodajo najverjetneje tudi tega ne bi bilo treba.
Zakon o javni rabi slovenščine namreč določa, da morajo biti besedila ob prodajnih izdelkih in storitvah v slovenščini oziroma "zlahka razumljivemu jeziku". Kot nam je pojasnila glavna tržna inšpektorica Andrejka Grlić, ki tudi bdi nad uporabo jezika v javni uporabi, je poleg slovenskega jezika (razen na območjih narodnih skupnosti, kjer se uporabljata tudi jezika narodnih skupnosti) načeloma dopustna tudi uporaba tujih besed, če gre na primer za besede, ki jih večina slovenskih potrošnikov uporablja v vsakdanjem življenju oziroma pozna njihov pomen, hkrati pa se ujemajo z vsebino oglasa.
Katere besede oziroma v kakšnem obsegu pa obveljajo za "zlahka razumljive", pa Tržni inšpektorat RS odloča v vsakem primeru posebej, glede na okoliščine.
"Only, mega value, mega price, crazy price, must go" ni dovolj razumljivo
Čeprav zakonodaja glede uporabe slovenščine ni strogo določen, to še ne pomeni, da lahko trgovci povsem mirne vesti uporabljajo tuje jezike. Upravno sodišče je pritožbo podjetnika, ki ga je zaradi napisov "only, mega value, mega price, crazy price, must go" leta 2009 obravnaval tržni inšpektorat, namreč zavrnilo in odločilo, da napisi niso "zlahka" razumljivi.
Navedli so, da je za lahko razumljiv jezik mogoče šteti "jezik, ki ga potrošnik ob njegovi običajni motiviranosti, brez naprezanja ter pomoči druge osebe oziroma pripomočka hitro in pravilno razume". V razsodbi sodišče prav tako navaja, da od vseh generacij ni mogoče pričakovati, da razumejo angleško, ob tem pa še dodaja, da je potrebno pri znatnem številu prebivalstva vendarle upoštevati, da so mnogi imeli v osnovnih šolah kot obvezni tuji jezik tudi nekatere druge jezike.
Zaradi neuporabe slovenščine letos tri prepovedi poslovanja
Tržni inšpektorat uporabo slovenščine sicer nadzira tudi pri kontroli prisotnosti nevarnih proizvodov pri trgovcih (izmenjava informacij v sistemu RAPEX), kjer se dodatno preverja tudi prilaganje navodil k proizvodom za uporabo v slovenskem jeziku. "Tako se pri vsakem trgovcu izbere nekaj proizvodov, ter se preveri priložena navodila za uporabo," je pojasnila Andrejka Grlić in dodala, da so v letošnjem letu preverili 256 trgovcev oziroma 766 proizvodov. V 45 primerih oziroma skoraj šest odstotkih navodila za uporabo v slovenskem jeziku niso bila ustrezna.
Zaradi neuporabe slovenskega jezika pa so v letošnjem letu izdali 3 upravne odločbe, s katerimi se je zavezancem prepovedalo sporno poslovanje do odprave nepravilnosti, 21 opozoril in 24 opominov po zakonu o inšpekcijskem nadzoru, 10 glob v prekrškovnem postopku ter 98 opozoril po zakonu o prekrških.
Nespoštovanje uradnega jezika nima veze z multikulturnostjo. Ima veze z trapastimi politiki ki to dovoljujejo; oziroma ne naštimajo zakonov tako da bi se to preganjalo in ustrezno sankcioniralo. Prava multi kulturnost je tista ko se prebivalec določene države ustrezno prilagodi… ...prikaži večdi novi kulturi; jo sprejme; ima pa v ozadju še vedno nekaj unikatne kulture; ki pa je podrejena kulturi države. To ne poman da zdej ne govori slovensk. Te k ne govorijo slovensk niso nič kaj multi kulturni ampak so enokulturni. Tak k ne sprejme naše kulture in našega jezika nima kej delat tle. Naj pa ima najprej vsak pošteno priložnost da to naredi. Sam če se to ne nadzira; če ni dovolj inšpektorjev z nenapovedanimi prihodi in pod krinko; potem normalno da ne bo nič. Sej vidš..k Švicarji pridejo k nam se obnašajo k Balkanci....zakaj? ker vedo da ne kontroliramo zadev tko k je treba! In to je bistvo problema. KONTROLA!
Ko se je delala ustava so desničarji in levičarji bili še skupaj. Ustava je bila narejena po vzoru Nemčije. Tako da ne nabijaj.
Tvoji mami je podtaknila domobranca