Konec je namreč sedemletnega prehodnega obdobja, v katerem so lahko stare članice EU omejevale prost pretok delavcev iz Slovenije ter sedmih vzhodno- in srednjeevropskih držav, ki so se Uniji pridružile maja 2004. To obdobje je bilo razdeljeno na tri faze in v zadnji, od maja 2009 do 2011, sta pri omejitvah vztrajali le še Avstrija in Nemčija.
Z odprtjem trga dela v omenjenih državah slovenski delavci ne potrebujejo več dovoljenja za delo v teh dveh državah. Lažje bo tudi slovenskim podjetjem, ki bodo opravljala storitve, saj ne bo več omejevanja s pridobivanjem dovoljenj za napotene delavce.
Ti dve članici Unije sta pri omejitvah tudi najdlje vztrajali.
Navala delavcev iz Slovenije na ta dva trga sicer po navedbah ministrstva za delo, družino in socialne zadeve glede na dosedanje izkušnje z mobilnostjo slovenske delovne sile ni pričakovati.
Kot pravijo, se bo število mogoče nekoliko povečalo v obmejnem področju z Avstrijo, kjer že zdaj na delo v severno sosedo odhaja med šest in sedem tisoč slovenskih delavcev.
Tudi Evropska komisija večjega navala delavcev iz vseh navedenih držav članic ne pričakuje, saj so mnogi državljani novih članic EU iz srednje in vzhodne Evrope, ki so se nameravali zaposliti v eni od starih članic EU, to že storili.
Po sedanjih napovedih naj bi se delež prebivalcev iz osmih novih članic, ki živijo in delajo v starih članicah, do leta 2015 povečal s trenutnih 0,6 na 0,8 odstotka vseh prebivalcev oziroma na 3,3 milijona, do leta 2020 pa na malo manj kot odstotek vseh prebivalcev starih članic oziroma na 3,9 milijona.
Ta delež bo tako ostal zelo nizek v primerjavi s številom oseb iz tretjih držav, ki prebivajo v petnajsterici starih članic. Teh je okoli 19 milijonov oziroma malo manj kot pet odstotkov vseh prebivalcev, poudarjajo v Bruslju.
