Kakšen je konec sveta?
Devalviral je, tudi njega je kresnila kriza. Ves čas ga vlačijo po medijih, zato je precej manj skrivnosten in impresiven, kot je bil nekoč. Zadnje čase je tudi precej slabih živcev. Danes ga lahko sproži – vsaj sodeč po napovedih vlade – že vztrajanje pri pravici do malice.
Kakšen je konec sveta z vajino glasbo?
Trudila sva se, da bi ga ponovno spravila na zelo dober slab glas.
Je prej prišel album Musical Accompaniment for the End of the World ali predstava Avdicija za življenje?
Album.
Glede na slišano bi rekla, da je bila vsaj za nekatere skladbe navdih tudi zgodba Pajkova nit?
S Pajkovo nitjo sva se prvič srečala, ko je bila plošča že zaključena. Sva pa Akutagavino zgodbo uporabila kot navdih za besedilo skladbe, ki se v predstavi pojavlja v številnih različnih adaptacijah. Je nekakšna rdeča (lahko bi rekli tudi pajkova) nit predstave.
Če je glasba nastajala pred predstavo, od kod potem navdih za besedila?
Hm, kaj pa vem. Obravnavanju osebnih izkušenj se izogibam. Živim relativno dolgočasno življenje, ki ne ponuja veliko zgodb z literarno vrednostjo. Tistih nekaj zgodb, ki so, pa raje zadržim zase. Zato mi ne preostane drugega, kot da pišem o stvareh, o katerih nimam pojma. Pomagam si s temami, pri katerih se zalotim, da opletam s tujimi mnenji in ugotovitvami. Proces pisanja uporabim za razmislek in ustvarjanje lastnih zablod.
Sta že kdaj razmišljala o pesniški zbirki?
Niti ne. En nizko profitabilen poklic nama povsem zadostuje.
Z Matjažem Pograjcem sta sodelovala že večkrat. Kaj vaju pritegne pri njem in katera glasba za njegove predstave se vama (poleg zadnje) zdi največji dosežek?
Najbolj naju pritegne njegova robata možatost, njegov večno neobriti obraz. Najmanjšo kritično distanco imava do muzike iz Betontančeve predstave Wrestling Dostoievsky.
Prav tako večkrat sodelujeta tudi s Tomažem Pandurjem. Prav te dni je bila aktualna Medeja. Kaj sta hotela v Medeji sporočiti z glasbo oziroma kateri vidik njenega mita sta hotela izpostaviti?
Medejin neprekosljiv materinski čut.
Ali sprejmeta vsa gledališka povabila oziroma kdaj jih zavrneta ali sprejmeta?
Na vso srečo je kriza, tako da je zavračanje dela bolj teoretičen problem.
Sta kdaj poskušala svojo glasbo predstaviti tudi kateremu od filmskih režiserjev na tujem oziroma kakšen je vajin odnos do filmske glasbe?
Globoko fetišističen. Nisva ravno talenta za samopromocijo, lahko pa poskusiva: lepo pozdravljava vse režiserje tam zunaj. Silence 'ma vas rad.
Za kateri film Boštjana Hladnika bi bila primerna vajina glasba, če bi morala izbrati enega?
Ni potrebe po ugibanju: Primož je namreč pri štirinajstih letih napisal glasbo za Prstan, kratek film, ki ga je Boštjan posnel za omnibus P. S.
Vajina glasba z vsakim albumom postaja bolj minimalistična. Kaj je zadnja stopnja?
Hm, pesniška zbirka?
Ali slišita glasbo tudi v tišini?
Velikokrat, čeprav je to največkrat nesmiseln refleks. Tišina je navsezadnje koncept, ki ga je precej težko izboljšat.
Dokumentarec vaju je prikazal kot presenetljivo skromna, do sebe izjemno kritična in dostopna človeka. Ali so pričakovanja ljudi zaradi vajine glasbe in družinsko-karierne zgodovine večkrat drugačna?
Hm, kako nekoga prepričaš, da si vse prej kot skromen, ne da bi izpadel skromen?
Glede pričakovanj pa ... interes ljudi najlažje zapravimo, če uresničimo njihova pričakovanja. Ljudje so hecni. Pritegneš jih, ko presežeš njihova pričakovanja. In večkrat ko presežeš njihova pričakovanja, bolj jih skrbi, da se pri prihodnjih projektih ne boš držal njihovih pričakovanj.
Glede na to, da je bil v Sloveniji ravno pred kratkim Sigur Rós, me zanima, ali menita, da bi vajina glasba enako kakovostno funkcionirala tudi z izmišljenim jezikom?
Ne vidim razloga, zakaj ne bi. Kdaj pa je nesmiselnost besedil komu škodila v pop muziki?
Kateri inštrument bi odnesla na konec sveta, če bi lahko izbrala enega, in zakaj prav tega?
Avtomat za kavo. Ker je zvok nastajanja kapučina muzika za moja ušesa.
V Cankarjevem domu bosta nastopila s simfoničnim orkestrom. Kako to?
Simfonični orkester RTV Slovenija je očitno trenutno – glede na radikalno krčenje sredstev, s katerim se sooča RTV – v ravno prav katastrofičnem razpoloženju za Glasbeno spremljavo za konec sveta.
Kakšen bo nastop v Kinu Šiška?
Za vsak slučaj bom rekel slab. Opazila sva namreč, da nizka pričakovanja dramatično povečajo možnosti za pozitivno presenečenje.
41
ogledov
Glasba za konec sveta
Član dua Silence Boris Benko o glasbi in koncertih za konec sveta, ki ga "ves čas vlačijo po medijih, zato je precej manj skrivnosten in impresiven, kot je bil nekoč, danes pa ga lahko sproži že vztrajanje pri pravici do malice". Pa tudi o tišini kot konceptu, ki ga je težko preseči, in zvoku nastajanja kapučina, ki je prav tako lahko glasba za naša ušesa.