mirko ima ža pravampak ni samo to težava. če nisem kmet oz nimam stausa kmeta ( in nisem sp ali pa nimam d.o.o ) potem svojih pridelkov, čeprav imam zadosti zemlje in viške proizvodnje, ne morem prodajati na… ...prikaži več trgu, ker mi to zakonodaja pač ne omogoča.dosti je ljudi, ki pridelujejo praktično biološko ampak, ker so premali, delajo še v službi , nimajo certifikata za bio oz ga ne morejo pridobiti, ker so premali potem je pač stanje kot je. pa še bi se kaj našlo. Pri nas se zakomplicira vse kar se le da.Branjevke in branjevci na tržnicah pa prodajajo večino uvoženo hrano.domačega pridelovalca pa četudi je to samo hibi varianta, pa se omejuje in onemogoča na vsakem korakunaslov članka ima pa res komunističen pridih
Sicer me pa vaš naslov članka spominja na komunistično ideološko floskulo agrarne reforme, ki gre podobo kot ta vaš naslov "ZEMLJO TISTEMU, KI JO OBDELUJE"Očitno spadate v Murgeljsko kvoto politike.
Če je problem samo v tem, da nimaš d.o.o. ga pač odpri. Dvomim pa, da ti bo to kaj pomagalo, saj so sistemi kot Mercator, Tuš itd vezani na velike in poceni ponudnike z organizirano distribucijo, lastnimi hladilnicami, pakirnicami itd.… ...prikaži več Za majhnega pridelovalca je rešitev končni kupec, ki išče neoporečno hrano in ga ne moti, da ni zapakirana v vabljivo (plastično) embalažo. Poznam dosti kmetov, ki so z malo truda pridobili stalne odjemalce in živijo bolje, kot marsikdo v mestu z lepo službo.
Saj tu se ne gre za ogromno pridelavo hrane, prav tako ne za preprodajo. Gre se za zgolj pridelavo v lastne namene ali tudi za mogoče bližnje sorodnike (če imaš preveč zemlje, daj prijatelju, tudi on bi kaj pridelal). V… ...prikaži več bivši firmi je kmet prinesel nam v službo domač paradižnik, domaće kumare...domačo papriko...to je vse brez primerjave z namočeno hitro zoreno trgovinsko robo.....
"namesto da bi na svoji zemlji raje sami pridelali še cenejšo hrano?"..........................................................Ga. Manca Borko Grimšič očitno še nikdar niste vrtnarili kaj še le kmetovali ker pojma nimate o stroških pridelave hrane na zemlji. Verjetno si zamišljate, da seme… ...prikaži več samo vržete po zemlji in že raste hrana. Malo se posvetujte z kakim kmetom in vam naj pove kakšni so stroški za pridelavo krompirja naprimer. Le tako boste ugotovili da naš kmet z svojimi pridelki niti pod razo cenovno ne more konkurirat z hrano v supermarketih, ki je večinoma uvožena. Velika razlika je v stroških pridelave ali je hrana pridelana na desetih hektarjih njive ali na tisočih hektarjih. Prvo se malo kmetijsko izobrazite, pol pa pišite malo bolj pametne članke na to temo.
Godpod Mirko, tudi vam priporočam, da se malo pozanimate še o drugih načinih kmetovanja. Slovenija s svojimi razpršenimi majhnimi, kmetijskimi zemljišči ne more konkurirati trgu po količini pridelkov, tudi ni primerna za polikulturno kmetovanje. Lahko pa konkurira z ekološko pridelavo… ...prikaži več in samozadostnostjo. Hrana po principu permakulture se lahko pridela brez fitofarmacevtskih sredstev, umetnih gnojil in težke mehanizacije! In gre točno tako, vržeš seme in raste! Preverjeno na naši zemlji! Samo treba je razmišljat v smeri rešitev pa bo.
mirko ima ža pravampak ni samo to težava. če nisem kmet oz nimam stausa kmeta ( in nisem sp ali pa nimam d.o.o ) potem svojih pridelkov, čeprav imam zadosti zemlje in viške proizvodnje, ne morem prodajati na… ...prikaži več trgu, ker mi to zakonodaja pač ne omogoča.dosti je ljudi, ki pridelujejo praktično biološko ampak, ker so premali, delajo še v službi , nimajo certifikata za bio oz ga ne morejo pridobiti, ker so premali potem je pač stanje kot je. pa še bi se kaj našlo. Pri nas se zakomplicira vse kar se le da.Branjevke in branjevci na tržnicah pa prodajajo večino uvoženo hrano.domačega pridelovalca pa četudi je to samo hibi varianta, pa se omejuje in onemogoča na vsakem korakunaslov članka ima pa res komunističen pridih
Sicer me pa vaš naslov članka spominja na komunistično ideološko floskulo agrarne reforme, ki gre podobo kot ta vaš naslov "ZEMLJO TISTEMU, KI JO OBDELUJE"Očitno spadate v Murgeljsko kvoto politike.
Če je problem samo v tem, da nimaš d.o.o. ga pač odpri. Dvomim pa, da ti bo to kaj pomagalo, saj so sistemi kot Mercator, Tuš itd vezani na velike in poceni ponudnike z organizirano distribucijo, lastnimi hladilnicami, pakirnicami itd.… ...prikaži več Za majhnega pridelovalca je rešitev končni kupec, ki išče neoporečno hrano in ga ne moti, da ni zapakirana v vabljivo (plastično) embalažo. Poznam dosti kmetov, ki so z malo truda pridobili stalne odjemalce in živijo bolje, kot marsikdo v mestu z lepo službo.
Saj tu se ne gre za ogromno pridelavo hrane, prav tako ne za preprodajo. Gre se za zgolj pridelavo v lastne namene ali tudi za mogoče bližnje sorodnike (če imaš preveč zemlje, daj prijatelju, tudi on bi kaj pridelal). V… ...prikaži več bivši firmi je kmet prinesel nam v službo domač paradižnik, domaće kumare...domačo papriko...to je vse brez primerjave z namočeno hitro zoreno trgovinsko robo.....
Točno tako!
"namesto da bi na svoji zemlji raje sami pridelali še cenejšo hrano?"..........................................................Ga. Manca Borko Grimšič očitno še nikdar niste vrtnarili kaj še le kmetovali ker pojma nimate o stroških pridelave hrane na zemlji. Verjetno si zamišljate, da seme… ...prikaži več samo vržete po zemlji in že raste hrana. Malo se posvetujte z kakim kmetom in vam naj pove kakšni so stroški za pridelavo krompirja naprimer. Le tako boste ugotovili da naš kmet z svojimi pridelki niti pod razo cenovno ne more konkurirat z hrano v supermarketih, ki je večinoma uvožena. Velika razlika je v stroških pridelave ali je hrana pridelana na desetih hektarjih njive ali na tisočih hektarjih. Prvo se malo kmetijsko izobrazite, pol pa pišite malo bolj pametne članke na to temo.
če te polpretekla zgodovina tako moti, je ni treba omenjat !!!
Godpod Mirko, tudi vam priporočam, da se malo pozanimate še o drugih načinih kmetovanja. Slovenija s svojimi razpršenimi majhnimi, kmetijskimi zemljišči ne more konkurirati trgu po količini pridelkov, tudi ni primerna za polikulturno kmetovanje. Lahko pa konkurira z ekološko pridelavo… ...prikaži več in samozadostnostjo. Hrana po principu permakulture se lahko pridela brez fitofarmacevtskih sredstev, umetnih gnojil in težke mehanizacije! In gre točno tako, vržeš seme in raste! Preverjeno na naši zemlji! Samo treba je razmišljat v smeri rešitev pa bo.