Anketa o osnovnem zobozdravstvu kaže, da kar 76 odstotkov zobozdravnikov meni, da trenutni standardi, ki jih določa plačnik ZZZS, niso varni za pacienta in zobozdravnika. ''To pomeni, da morajo odgovarjati za preveliko število pacientov,'' je danes na predstavitvi dveh anket na področju zobozdravstva pred javno tribuno Zdravniške zbornice Slovenije dejal Krunoslav Pavlović.

Posamezen zobozdravnik obravnava med 1800 in 1900 pacientov oziroma 2400 z vključenimi obravnavami nujnih stanj. Kljub temu, da zobozdravnikov v Sloveniji ne primanjkuje, kot to sicer velja za družinske zdravnike, še vedno prihaja do čakalnih vrst in nedostopnosti storitev, prav zaradi določene glavarine in neenakomerne razporejenosti ambulant. Večje število specialistov je namreč v Ljubljani, manj na periferiji, v določenih regijah pa specialistov določenih specialnosti ni. Obenem se zaposleni soočajo s problematiko zastarelih časovnih normativov, ki veljajo od leta 1982, je pojasnil Pavlović.

''Po vzoru nekaterih držav Evropske unije bi bilo smiselno odprtje sistema,'' je dejal zobozdravnik. Tako bi pacienti lahko obiskali tudi zasebnika, zavarovalnica pa bi jim vrnila tisti delež premije, ki jim pripada.

Glede na težave na področju zobozdravstva je potreben sistemski pristop. Dokument strategije razvoja ustnega zdravja, ki je bil sprejet na sklicu zadnjega Zdravstvenega sveta, bo posredovan ministrstvu za zdravje, zobozdravniki pa od vlade pričakujejo intenzivnejše delo na akcijskih načrtih na posameznih področjih.

1. avgusta 2021 je v Sloveniji v javni mreži ordiniralo 656 zobozdravnikov. Zasebnikov koncesionarjev je 627, zasebnikov pa 325.

Večina bi raje delala s koncesijo

Predsednica delovne skupine zaposlenih zobozdravnikov Zdravniške zbornice Slovenije Ivana Karner je izpostavila, da po mnenju 84 odstotkov zobozdravnikov prebivalci Slovenije po trenutno veljavnih standardih in normativih nimajo dostopa do sodobnih storitev v zobozdravstvu. Izrazili so tudi nezadovoljstvo v smislu preobremenjenosti, neizplačil nadstandardnih storitev, razlik v izplačilih med javnimi zavodi, prenizek osebni dohodek glede na odgovornost, previsoke glavarine pacientov in preveč administrativnega dela.

65 odstotkov zobozdravnikov bi si v prihodnje želelo ordinirati kot zasebnik s koncesijo. Podobno odgovarjajo tudi specialisti. Analiza ankete zobozdravnikov specialistov je pokazala, da bi se med dvema tretjinama vprašanih, ki delujejo v javnem sistemu, kar 50 odstotkov raje odločilo za delo izven javnega sistema. Zgolj 25 odstotkov bi še naprej delovalo v javnih zavodih.

Kljub izzivom pri svojem delu večina zobozdravnikov ne razmišlja o odhodu v tujino zaradi možnosti boljše zaposlitve. 80 odstotkov zobozdravnikov in specialistov se za to ne bi odločilo, 7 odstotkov pa bi si želelo v tujino za stalno zaradi boljših pogojev dela kot tudi ugleda.

dezurni@styria-media.si