Nad razmerami v zobozdravstvu se pritožujejo tako bolniki kot zobozdravniki, slednji dodajajo, da bi se moralo ob spremembah  v zobozdravstvu posvetovati najprej z njimi.  "Nepremišljeno in neusklajeno sprejemanje zakonodaje je tudi zobozdravstvo spravilo v nezavidljiv položaj. Čakalne dobe se podaljšujejo, zobozdravniki pa so v vedno večjih stiskah, ker ne morejo zagotavljati takšne dostopnosti svojim pacientom, kot jo pacientom obljubljata Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in Ministrstvo za zdravje (MZ),"  je na današnji novinarski konferenci opozoril Krunoslav Pavlović,  predsednik Odbora za zobozdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije. 

Ena od takih in zelo aktualnih sprememb, kjer prihaja do zmede, je direktiva EU o uvedbi obveznih belih zalivk. Veljati je začela z julijem, zobozdravnike pa zavezuje, da pri otrocih do 15. leta, nosečnicah in doječih materah uporabijo bele zalivke in ne več amalgamskih.

Dobra novica Bele zalivke: Zdravstvena zavarovalnica v širitev pravic

Bele zalivke prinašajo daljše čakalne vrste

Čeprav je rešitev dobra, saj si nihče ne želi črnih, amalgamskih zalivk, zobozdravniki opozarjajo na čakalne vrste, ki se bodo zaradi širitve nabora zdravstvenih pravic samo še podaljševale. "Več kot je višjih ovrednotenih storitev, manjša je dostopnost do storitev v enakem programu. Zahtevnejše storitve, kot so bele zalivke , potrebujejo bistveno več časa, ljudje čakajo v vrsti, ker zdravniki ne morejo opraviti vsega,"  je opozoril zobozdravnik Pavlović, ki je zaposlen v Zdravstvenem domu Ljubljana. Po njegovih izračunih bi na račun bele zalivke lahko odpadla dva bolnika na en delavnik.

Bela plomba bo zahtevala pol ure več dela, so izračunali zdravniki, ki še vedno ne vedo, koliko dodatnega denarja bo zagotovila zavarovalnica, saj izvajalci zobozdravstvenih storitev še nimajo navodil. "Za nas direktiva velja, vsak posameznik se je moral v tem obdobju znajti in ne narediti amalganske zalivke,"  je dodal.

Evropska uredba, ki se je začela uporabljati 1. julija letos, zavezuje članice k temu, da zobozdravniki pri otrocih do 15. leta, nosečnicah in doječih materah uporabijo bele zalivke in ne več amalgamskih. To pomeni, da bo zdravstvena blagajna v celoti krila bele zalivke za te skupine ljudi, medtem ko jih je bilo treba doslej plačevati.

Strokovno sporna rešitev

S trditvijo ZZZS-ja, da je novi kompozitni material cenovno enak amalganskemu, se zdravniki nikakor ne strinjajo in predlagajo vmesno rešitev, tako imenovani glasionomerni cement, ki je cenejši, delo z njim pa hitrejše. "Predstavljajte si otroka, ki že tako noče odpreti ust in ga zobozdravnik komaj pripravi, da pride na stol. Da naredite belo plombo, mora biti biti zob do konca osušen, torej je treba imeti popolno kontrolo nad slino v ustih. To je lahko tudi strokovno sporno, saj se tašna bela plomba ne bo prijela, karies se bo bistveno prej razvil in naredili bomo lahko še več škode," je dodal Pavlič in dodal, da so se okoli nadomestnih materialov želeli uskladiti z zavarovalnico, vendar do sestanka niso prišli.

Denar za drage zalivke bo nadomestil preventivo

Otroški zobozravnik Matjaž Gorkič je še opozoril, da bo na račun bele plombe odpadla preventiva, kot je na primer floriranje zob, ki je pri otrocih in mladostnikih še kako pomembno. "Preventiva je najpomembnejša v otroškem zobozdravstvu, če denar porabimo za zalivke, se bo ta skrčil za preventivo, česar si ne želimo,"  je dodal.  

"Preventiva se bo zmanjšala in padli bomo v začaran krog," je dodala zobozdravnica iz Murske Sobote in predsednica sindikate zobozdravnikov Mirjana Petrovič, ki je opozorila na slabše stanje zob pri otrocih. "Otroci jedo slabo hrano, polno ogljikovih hidratov, sladkorja, zato opažamo, da je stanje zob, kljub preventivi, spet nekoliko slabše."

100 dodatnih programov

ZZZS z uvajanjem dodatnih pravil dejansko zmanjšuje dostopnost do zdravstvenih storitev in posega v odnos zobozdravnik – pacient ter vpliva na odločanje v postopkih zdravljenja, so v en glas opozarjali zobozdravniki

Poudarili so, da težava ni v premajhnem števil zobozdravnikov, ki je s povprečjem v Evropi precej primerljivo, ampak v tem, da je premalo programov. Da bi omogočili izvajanje novih in zahtevnih storitev, predlagajo povečanje števila programov vsaj za sto. Če bi želeli odpraviti čakalne dobe, pa po njihovi oceni manjka do 500 programov otroškega in odraslega zobozdravstva.

Z enako količino denarja za zobozdravstvo in z enakim številom izvajalcev, ki sodelujejo v javni mreži, namreč čakalnih vrst ni možno skrajšati, je dejal zasebni zobozdravnik Matej Praprotnik. Če pa bi bila na voljo dodatna sredstva, bi lahko dodane kapacitete zagotovili z zasebniki. Čistih zasebnikov je v Sloveniji 209 in ti bi potencialno lahko prispevali k reševanju problema, je dejal.

Namesto fiskne snemna protetika

So je odbor zobozdravnikov predlagal še nekatere druge rešitve, če povečanja programa ne bo, a za zdaj niso dobili odgovora. Med drugim so predlagali, da bi se iz nabora pravic obveznega zdravstvenega zavarovanja izločilo fiksno protetiko (mostički, prevleke), do katere je dostop že sedaj omejen in na katero ljudje že zdaj zelo dolgo čakajo, namesto tega pa bi omogočili čim večje financiranje snemne protetike torej nadomeščanje manjkajočih zob. ki zahteva manj časa. Zobozdravnikom pa bi ga ostalo več za nudenje osnovnih zobozdravstvenih storitev.