Njuna zgodba se je začela pred 13 leti, ki se je rodila hčerkica Maja (pravo ime je znano uredništvu). Mamica Simona je kmalu ugotovila, da je z deklico nekaj narobe, da se ne odziva primerno, a so zdravstveni delavci njeno domnevo potrdili šele pri treh letih.

Ugotovili so, da je deklica gluha, da bere z ustnic in da bodo potrebne operacije, saj je imela tudi druge zdravstvene težave. Ko je imela Maja tri leta in pol, so strokovndi delavci določili, da mora v vrtec in v šolo za otroke s posebnimi potrebami, zato je Simona dala vse od sebe, da bi to preprečila. “Hodila sem od vrat do vrat in ugotavljala, kaj lahko storim, da jo vpišem v navadno šolo. Odločila sem se ostati doma, hodila z njo k raznim strokovnjakom in ji pomagala tudi v šoli,” je opisala Simona, ki je hčerko res vpisala v navadno osnovno šolo. Čeprav je hčerkica zelo pametna, je ob vstopu v prvi razred zaradi težav s sluhom govorila kot dve leti in pol star otrok.

Po bolnišnicah skoraj cel drugi razred

Ob koncu prvega razreda je začel hčerkico vse pogosteje boleti trebušček. Zdravniki so ugotovili, da bodo znova potrebne operacije. Tako je Maja večino svojega drugega razreda preživela po bolnišnicah, a je kljub temu s pomočjo Simone uspešno zaključila drugi razred. Še zdaj pa ima deklica hude zdravstvene težave z jetri, ki ob stresu pridejo na plano.

“Ves moj trud, vsa moja leta so se obrestovala, saj je zdaj odličnjakinja, v šoli ima skoraj same petice,” je ponosna Simona, ki pa je zaradi hude finančne stiske v brezizhodnem položaju. V ponedeljek je prvič v življenju klicala na Zvezo prijateljev mladine in prosila za pomoč, saj bodo že v petek na vrata trkali rubežniki.

"Sram jo je bilo prositi. Tako je jokala, sploh ji ni več za živeti, ker je v tako obupnem brezizhodnem položaju. Povedala je, da si želi kar umreti," so nam opisali na Zvezi prijateljev mladine.

Foto: Profimedia Jok Majo je oče zapustil, ko je bila stara dobro leto. Od tedaj je redno plačeval preživnino, ni pa bil del njenega življenja. Prvič se je pojavil za njen deveti rojstni dan, od tedaj dalje jo obišče enkrat do dvakrat na mesec. Tako je Simona z Majo živela pri starših, dokler ni pred dvema letoma umrla njena mati.

Oče se je tedaj odselil na vikend, Simono pa ves čas priganja, naj se izseli iz stanovanja, da ga bo prodal. “Že dve leti živim v strahu, da naju bo vrgel iz stanovanja, ves čas nama grozi, sama pa nimam kam. Grozljivo mi je ob misli, da bi ostali na cesti,” pravi.

V dodaten obup jo je potisnila njena želja po službi, ki je nikakor ne more dobiti. Njena hčerkica je zdaj že toliko samostojna, da bi lahko Simona imela službo. “Ko grem na razgovor, vsi rečejo, da je pohvalno, kar sem storila za hčerkico. Da ni pristala v šioli s posebnimi potrebami. A službe mi nihče noče dati, ker sem bila toliko časa doma,” nam je povedala v joku. Najhuje ji je, ko mora pošiljati življenjepise, kjer je toliko let brezposelna in tega nihče ne razume.

"Šola ni zastonj"

S hčerkico prejemata 280 evrov preživnine od očeta, 114 evrov otroškega odatka in 201 evro socialne pomoči na mesec. “Ko grem v trgovino, ves čas gledam, da kupim kar je najceneje. Ves čas jeva eno in isto, občasno si privoščiva tudi kaj drugega,” opisuje. “Vse je tako drago, jaz pa enostavno nimam denarja. Ne morem dobiti službe, nihče mi ne more pomagati. Da sem hčerkici zadnjič kupila tiste A3 papirje za v šolo, sem si morala izposoditi denar. Ker tudi par evrov nisem imela,” je povedala.  

Najhuje ji je, ko jo hčerka vpraša, kaj bosta jedli za večerjo in nimata doma nič drugega kot gres. “Na srečo nama včasih pomaga tudi en gospod, ki ima kmetijo in nama prinese kaj sadja in zelenjavo. Tako včasih za kosilo jeva krompir in jabolka,” opisuje.

“Saj pravjo, da je šola zastonj. Tudi kosilo v šoli ima hčerka zastonj. A me boli srce, ko moram za prevoz na predstavo plačati osem evrov. Pa še vstopnina 15 evrov in dobim položnico. Gredo na dva taka izleta in nimam s kje vzeti,” pravi. Samo mesečni stroški za stanovanje se gibajo od 180 do 220 evrov na mesec. “Vse ostalo gre za hčerko, za stvari, ki jih nuno rabi in hrano. Trenirko zašijem na roke, da sem lahko oblečena. Na koncu je tudi zašiti več ne morem …” je obupana.

Ker jo je sram, ni nikoli prej prosila za pomoč. Ker ni uspela plačati položnic za stroške stanovanja, ji v petek grozi rubež in je zato prvič v življenju klicala na Zvezo prijateljev mladine Ljubljana Moste – Polje, kjer so preverili resničnost vseh podatkov družine. Družini lahko tako pomagate z donacijo na spodnji račun. Denar bo šel do zadnjega centa družinam, ki sta omenjeni v tem članku.

ZVEZA PRIJATELJEV MLADINE LJUBLJANA MOSTE POLJE
PROLETARSKA CESTA 1, 1000 LJUBLJANA
IBAN: SI56 3300 0000 1303 865
KODA: CHAR
NAMEN: HUMANITARNA POMOČ DRUŽINI
SKLIC: SI00 556

Starša sta jima pustila stanovanje in dolg

V drugi družini, ki ji tokrat pomagamo, sta oba starša pridna in ves čas zaposlena. Imata hčerkico in sinčka stara šest in deset let, oče ima že dolgo odprt S. P., kjer pa se pojavljajo največje finančne težave, ko mu kakšna stranka odpove ali zmanjka dela. Žena ima redno službo in minimalno plačo.

“Prej smo živeli v stanovenju skupaj s staršema in je s skupnimi prihodki nekako šlo. Potem sta starša umrla in nama z ženo pustila dolgove. Če smo želeli obdržati stanovanje, sva morala prevzeti nase velike dolgove, ki jih komaj plačujeva,” pravi oče. Tako je že tri leta, v tem času je odšel za nekaj mesecev delati v tujino, ker tu ni imel naročil. Da sta lahko plačevala račune in oplačevala dolg, sta prodala vse, kar sta imela vrednega.

Zaradi odplačevanja dolga nista uspela redno plačevati ostalih računov, zato tudi tej družini grozi rubež. “Hčerki in sinu skrivava težave kolikor se da. A sva pravkar z ženo govorila, da jima bova morala vse povedati,” je obupan oče, ki ne vidi izhoda. “Že dve leti si nisem kupil čevljev. Ves čas iščem delo, stranke, se trudim, pa komaj napraskam za prispevke, za davek …" pravi oče. Lahko bi prodala stanovanje, a bi nato ostali brez vsega, najemnine pa so skoraj tako visoke, kot njihovo mesečno odplačevanje dolgov.

Tokrat smo izbrali družini, kjer je starše sram prositi za pomoč in so čakali do zadnjega trenutka, preden so klicali na ZPM. Čisto vsa zbrana sredstva bodo šla k družinama za plačilo osnovnih računov, kar bi preprečilo rubež. Pomagate lahko s prispevkom na spodnji naslov:

ZVEZA PRIJATELJEV MLADINE LJUBLJANA MOSTE POLJE
PROLETARSKA CESTA 1, 1000 LJUBLJANA
IBAN: SI56 3300 0000 1303 865
KODA: CHAR
NAMEN: HUMANITARNA POMOČ DRUŽINI
SKLIC: SI00 556

Če bi se želeli priključiti projektu botrstvo pri Zvezi prijateljev mladine in pomagati otrokom v stiski, lahko pišete na: info@boter.si 

Preberite še:

 - Tako ste razveselili otroke v stiski

 - Zaradi vas jim je lahko kupila sladoled