Domski zdravniki in zdravnice so v javnem pismu opozorili na pomanjkanje kadra v socialnovarstvenih zavodih. Vlado pozivajo, da pristopi k bolj aktivnemu reševanju problematike in sprejme ustrezne korake, da se bo odliv zaposlenih iz zavodov prekinil in da bodo ustanove ponovno postale zanimive za zdravstveno in drugo osebje ne trgu dela.

V Sloveniji je približno 22.000 oseb nastanjenih v socialnovarstvenih zavodih, v pismu opozarjajo domski zdravniki. "To so v večini ljudje s številnimi sočasnimi boleznimi, ki so vsaj delno, pogosto pa v celoti odvisni od nege in pomoči drugih. To so ljudje, ki so svoja leta aktivnega življenja posvetili gradnji in napredku naše družbe, zdaj pa, kakor zadnja leta vse bolj jasno ugotavljamo, ravno ta družba v obdobju, ko so najbolj ranljivi, pozablja nanje," so zapisali.

Razmere se pospešeno slabšajo

Razmere v socialnovarstvenih zavodih se po navedbi zdravnikov v zadnjih letih pospešeno slabšajo. Poudarjajo, da pomanjkanje zdravniškega kadra, kadra zdravstvene nege in drugega podpornega kadra, ki je nepogrešljiv za zagotavljanje ustreznih razmer za oskrbovance, pogosto sili zaposlene v stalno hitenje in sklepanje kompromisov na račun strokovnosti. "To je v urejeni družbi, ki bi morala s posebno občutljivostjo poskrbeti za najranljivejše, nesprejemljivo," menijo.

Pri tem poudarjajo, da domovi za starejše niso zdravstvene ustanove, ki pomenijo začasno namestitev do zaključka zdravljenja določenega stanja, temveč so edini dom za številne posameznike. Domske zdravnice in zdravniki opozarjajo, da trenutne razmere kljub velikemu naporu multidisciplinarnih timov, ki delujejo v socialnovarstvenih zavodih, velikokrat ne zagotavljajo več pogojev za ustrezno zdravstveno in negovalno obravnavo pacientov.

Kot družba si zaslužimo več

"To vodi v več napotovanja v urgentne centre in več hospitalizacij, poglablja tveganje za zaplete in zagotavlja manj možnosti za celostno obravnavo pacientov ter dovolj poglobljeno vključevanje svojcev in skrbnikov v obravnavo najtežje bolnih, ki bi jim morali zagotavljati kompleksno oskrbo," so zatrdili v pismu.

Odločevalce zato pozivajo k resnemu razmisleku o tem, kako omogočiti zdravstvenim timom, da se čim več potrebnih zdravstvenih storitev, vključno s paliativno oskrbo, zagotovi v socialnovarstvenih zavodih na način, ki je za bolnike in njihove svojce čim bolj prijazen. "Če osebja, ki bi skrbelo za ostarele, bolne in umirajoče, ne bo, bodo ostali samo zidovi in številne žalostne zgodbe. Kot družba zmoremo in si zaslužimo več," so še zapisali.

Pismo so naslovili na vlado, ministrstvo za zdravje, ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, zdravniški sindikat Fides, Zdravniško zbornico Slovenije, Skupnost socialnih zavodov Slovenije in Zbornico zdravstvene in babiške nege Slovenije.

dezurni@styria-media.si