Za stavko je po oceni sindikata odgovorna vlada, saj ni izpolnila zavez iz sklenjenih sporazumov, je na novinarski konferenci povedal predsednik sindikata Damjan Polh.

"Stavka je legitimna oblika. Mislim pa, da bomo morali stvari dogovoriti za pogajalsko mizo," se je na napoved stavke zdravnikov in zobozdravnikov pred začetkom pogajanj s sindikati javnega sektorja odzval minister za javno upravo Franc Props. Poudaril je, da pogajanja ves čas tečejo. Vladna stran je predlagala preložitev datuma uresničevanja stavkovnega sporazuma in pogovarjajo se še naprej, je dejal minister. Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel pa ob robu seje DZ napovedi stavke ni želela komentirati.

"Stavka je mila oblika tega, kar bo sledilo, če se v zdravstvu ne bo nič zgodilo," je ob opominjanju na slabe razmere v zdravstvu opozoril Polh.

Zavlačevanje s plačno reformo in zapostavljanje zaposlenih

Med razlogi za začetek stavke so v sindikatu izpostavili še zavlačevanje s plačno reformo in zapostavljanje zaposlenih ob vse več dodatnih nalogah in obremenitvah. Prav tako opozarjajo na prisilne ukrepe, ki jih po njihovi oceni uvaja prejšnji teden sprejet zdravstveni interventni zakon, pa tudi zapiranje oddelkov in ambulant kot posledice pomanjkanja zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev.

Sklep o začetku splošne stavke zdravnikov in zobozdravnikov, ki bo 9. januarja potekala od 7. do 21. ure, je na seji 12. decembra sprejel glavni odbor sindikata in ga danes posredoval vladi, ministrstvu za zdravje, pa tudi zdravstvenim zavodom in sindikalnim zaupnikom.

Drugi del stavke 15. januarja

V sklepu je predviden tudi drugi del stavke, ki se bo začel 15. januarja in bo trajal do sprejema sklepa o prenehanju stavke glavnega odbora sindikata ali pa do sklenitve sporazuma o rešitvi stavkovnih zahtev. Po Polhovih besedah se bo stavka v drugem delu do preklica nadaljevala, "če ne bo nobenih trdnih in uresničljivih zavez".

Kot je pojasnil, v sindikatu razumejo, da bo moral uvedbo novega zdravstvenega plačnega stebra potrditi še DZ. Vseeno pa od vlade zahtevajo ponudbo s takojšnjim učinkom, ki ni vezana na parlamentarni postopek, glede ostalega pa so pripravljeni sesti za pogajalsko mizo.

Na vprašanje, kaj je tisto, kar lahko vlada ponudi s takojšnjim učinkom, je Polh odgovoril, da so v sindikatu pripravili dva aneksa k kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike, ki med drugim določata karierno pot zdravnika in odpravo plačnih nesorazmerij.

Predlagajo uvedbo novega delavnega mesta in črtanje določbe kolektivne pogodbe

V predlogu aneksa k posebnemu tarifnemu delu kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike Fides tako med drugim predlaga uvedbo novega delovnega mesta starejši zdravnik oziroma zobozdravnik specialist, katerega plača bi lahko dosegla tudi 66. plačni razred, torej skoraj 5890 evrov bruto.

V drugem predlogu aneksa pa sindikat zahteva črtanje določbe kolektivne pogodbe, po kateri nove standarde in normative dela zdravnikov obravnava in potrdi zdravstveni svet ministrstva za zdravje.

Sicer pa sindikat v sklepu o začetku splošne stavke navaja tri stavkovne zahteve - sklenitev omenjenih aneksov, ki bi se začela uporabljati 1. januarja 2024, ureditev plač in plačnega sistema zdravnikov na način, ki bo ločen in neodvisen od splošnega sistema plač v javnem sektorju - nova ureditev bi se začela uporabljati najkasneje s 1. julijem 2024. Kot tretjo zahtevo pa so izpostavili 100-odstotno plačilo stavkajočim v času stavke.

Že četrta napoved stavke

Na novinarski konferenci so sodelovali tudi onkologinja Ana Lina Vodušek, sicer zaposlena na Onkološkem inštitutu Ljubljana, družinska zdravnica Nika Ahačič Srednik, zaposlena v Zdravstvenem domu Nova Gorica, internist Silvan Saksida, zaposlen v Splošni bolnišnici (SB) Nova Gorica ter anesteziolog Bojan Kostič, zaposlen v SB Novo mesto, ki so predstavili razmere v zdravstvu na svojih področjih.

Gre že za četrto napoved stavke sindikata Fides v mandatu aktualne vlade. Prvič je sindikat stavko napovedal septembra 2022, kot glavno pa takrat izpostavil zahtevo za izstop iz enotnega plačnega sistema. Vladna stran in sindikat sta nato 19. oktobra 2022 podpisala sporazum o začasni prekinitvi stavke, ki je predvidel oblikovanje ločenega plačnega zdravstvenega stebra v okviru plačnega sistema javnega sektorja. Vlada se je s sporazumom zavezala, da bo ločen plačni zdravstveni steber oblikovala do 1. aprila 2023 in ga nato do 30. junija 2023 vložila v zakonodajni postopek, kar pa se ni zgodilo.

8. decembra 2022 je nato glavni odbor Fidesa sprejel odločitev o enodnevni opozorilni stavki v januarju. Takrat so stavkovne zahteve razširili. Fides je večer pred napovedano stavko slednjo odpovedal, in nato z vladno stranjo podpisal nov stavkovni sporazum. S sporazumom je vlada med drugim izjavila, da za nevzdržne razmere v javnem zdravstvu niso krivi zdravniki, hkrati pa se je zopet zavezala k oblikovanju ločenega plačnega zdravstvenega stebra do 1. aprila 2023 in do njegove vložitve v zakonodajni postopek do 30. junija 2023.

Tretja napoved stavke se je zgodila letos spomladi - za njen začetek je bil takrat določen 2. april. A so večer pred začetkom stavko v Fidesu preklicali. Odločitev so sprejeli po tistem, ko je vlada sindikatom javnega sektorja, torej tudi Fidesu, poslala osnutek zakona o skupnih temeljih plačnega sistema, kar so v sindikatu ocenili kot prvi korak k izpolnitvi vladnih zavez o ločenem zdravstvenem plačnem stebru.

dezurni@styria-media.si