Leta 2020, prvo leto korone, je bilo pri družinskih zdravnikih opravljenih 491.828 storitev na daljavo, leta 2022 - prva polovica leta je še bila zaznamovana s korono, a so bili omejitveni ukrepi so bili bistveno milejši, pa je število posvetov na daljavo naraslo že na 2.033.580, kažejo podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS).

V otroških in šolskih dispanzerjih se je število obravnav na daljavo iz leta v leto povečevalo, v letu 2020 jih je bilo 77.405, leta 2021 596.895 in lani, ko v drugem delu leta s korono povezanih ukrepov ni bilo več, že 632.379. Število obravnav na daljavo je naraščalo tudi pri ginekologih, iz 4042 v letu, ko se je korona kriza začela, do 62.205, ko se je korona kriza že končala. 

Rekorder več kot 94 odstotkov storitev opravil na daljavo

Med posameznimi izvajalci izstopa zdravnik splošne medicine z Vrhnike, ki je v prvi polovici lanskega leta na daljavo obravnaval 94,2 odstotka pacientov, še dva izvajalca sta na daljavo opravila več kot 70 odstotkov storitev, 20 pa je takih, ki so na daljavo obravnavali več kot polovico pacientov. 

Čeprav koronakrize ni več, so nekateri zdravniki na primarni ravni prakso obravnav na daljavo v veliki meri ohranili, nam razlagajo pacienti in poznavalci zdravstvenega sistema.

"Res prejemamo številne pritožbe, da pacienti ne pridejo do zdravnika, ker se večina stvari opravlja preko telefona," potrjuje varuhinja pacientovih pravic Duša Hlade Zore. "Deloma je prav, da se nekatere stvari opravijo po telefonu, vseeno pa pacineti potrebujejo osebni stik z zdravnikom. Glavnina pritožb se nanaša na to, da se pacienti z zdravnikom o bolezni niso mogli pogovoriti," dodaja Hlade Zore. 

"O načinu obravnave in potrebnih diagnostičnih postopkih presoja posamezni izvajalec v skladu s trenutno veljavnimi strokovnimi smernicami," glede te problematike pravijo na ministrstvu za zdravje, ki ga vodi Danijel Bešič Loredan. A smernice so precej ohlapne. "Izvajalec je dolžan za posamezno enoto oziroma ambulanto določiti ordinacijski čas v katerem zagotovi prisotnost zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev, ki so potrebni za izvedbo zdravstvene storitve, in sicer tako, da je pacientom omogočena čim boljša dostopnost do zdravstvenih storitev," pravijo na ministrstvu. 

Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije menijo, da bi bilo smiselno, da bi smernice glede posvetov na daljavo oblikovala stroka, ta lahko po njihovem presodi, katerih zdravstvenih stanj ni mogoče obravnavati zgolj prek telefona ali elektronske pošte.

Zdravniška zbornica zagotavlja: Na daljavo redko o novonastalih težavah

A na Zdravniški zbornici Slovenije menijo, da pregledi na daljavo pacientom ne povzročajo težav. "Posveti na daljavo so predvsem nadomestili v statističnem smislu nekdanje kratke obiske; gre za urejanje administrativnih zadev, naročila, informacije o izvidih. Iz skupnega števila obravnav se vidi, da je vseh obravnav skupaj več, torej ne nadomeščajo enostavno obiskov v ambulantah," pravi predsednik Odbora za osnovno zdravstvo zdravniške zbornice in zdravnik v Zdravstvenem domu Kamnik Rok Ravnikar. "Možnost obračuna posvetov na daljavo je obstajala dejansko šele nekaj let, zelo redko pa se na daljavo obravnava novonastale zdravstvene težave, praviloma se za posvet na daljavo odločamo tudi za namen spremljanja poteka bolezni ali prenašanja terapije," še dodaja Ravnikar. 

sergeja.hadner@styria-media.si