Poročilo "Pregled zdravja v Evropi 2016" sta pripravili evropska komisija in Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), v njem pa piše, da prebivalci zahodnoevropskih držav še vedno živijo osem let dlje kot prebivalci iz srednje in vzhodnoevropskih držav.

 "Pričakovana življenjska doba v državah članicah EU se je od leta 1990 podaljšala za več kot šest let, in sicer s 74,2 let leta 1990 na 80,9 let leta 2014, vendar med državami in znotraj njih še vedno obstajajo razlike.Čeprav pričakovana življenjska doba v večini držav presega 80 let, rekordno dolga pričakovana življenjska doba ne pomeni nujno tudi več let zdravega življenja," opozarjajo na evropski komisiji, kjer dodajajo, da kar petdeset milijonov Evropejce pestijo rezlične kronične bolezni, zaradi zaradi česar vsako leto umre več kot pol milijona delovno sposobnih ljudi.

115 milijard letno

Kot navaja to najnovejše poročilo, to države EU stane na leto stane kar 115 milijard evrov. Leta 2013 je več kot 1,2 milijona ljudi v državah članicah EU umrlo zaradi bolezni in poškodb, ki bi se jim lahko izognili z učinkovitejšo politiko na področju javnega zdravja in preventive ali z bolj pravočasno in učinkovitejšo zdravstveno oskrbo.

Kadi petina odraslih

Foto: Shutterstock cigareta Pri zmanjševanju porabe tobaka je bil v večini držav EU dosežen znaten napredek s kombinacijo kampanj za ozaveščanje javnosti, predpisov in obdavčitve, vendar več kot petina odraslih v državah EU še vedno kadi vsak dan.

Debelost kot splošna javno-zdravstvena težava  

Leta 2000 je bilo debelih devetina odraslih v EU, leta 2014 šestina, debelost pa je še vedno javno-zdravstveni problem večine držav. Enako velja za alkoholizem. Kot piše v poročilu, je več kot petina odraslih v državah EU  leta 2014 navedla, da vsaj enkrat mesečno zaužijejo veliko količino alkohola. 

Foto: Profimedia Ljudje v mestu Splošno javno (ali zasebno) zdravstveno zavarovanje vseh prebivalcev je pomemben kazalnik splošnega zdravja, kjer med državami EU še vedno obstajajo velike razlike. Leta 2014 v štirih državah EU (Ciper, Grčija, Bolgarija in Romunija) več kot deset odstotkov prebivalstva še vedno ni imelo zdravstvenega zavarovanja.

Premalo splošnih zdravnikov

Poročilo govori tudi o dostopu do zdravstvenih storitev, kjer navajajo, da se je od leta 2000 število zdravnikov na prebivalca povečalo v skoraj vseh državah EU, v povprečju za dvajset odstotkov (z 2,9 na tisoč prebivalcev leta 2000 na 3,5 leta 2014): "Vendar se je število zdravnikov specialistov povečalo bolj kot število splošnih zdravnikov, tako da sta zdaj v državah EU na vsakega splošnega zdravnika zaposlena več kot dva zdravnika specialista. Številne države imajo tudi stalne ali vse večje težave v zvezi z neenakomerno geografsko porazdelitvijo zdravnikov, pri čemer so podeželska in oddaljena območja pogosto nezadostno pokrita," so  zapisali na evropski komisiji.

Viri v zdravstvu: Največ zdravnikov imajo Grki

Foto: EU Rast števila zdravnikov v SLO Znani so podatki za leto 2014, kjer piše, da Slovenija 2,8 zdravnika na tisoč prebivalcev, kar nas uvršča v spodnjo tretjino OECD držav. Največ zdravnikov na tisoč prebivalcev je bilo v Grčiji (6,2) in v Avstriji (4,9), povprečje OECD držav pa znaša 3,3 zdravnika na tisoč prebivalcev.

V Sloveniji imamo 8,3 medicinskih sester na tisoč prebivalcev, OECD povprečje pa je 9 medicinskih sester na tisoč prebivalcev. To Slovenijo uvršča v srednjo tretjino držav članic OECD.

Višje od povprečja OECD je razmerje med število medicinskih sester in številom zdravnikov:  v Sloveniji 3,1 medicinske sestre na zdravnika, v OECD pa 2,8 na zdravnika.

Še ta podatek:

Leta 2015 so odhodki za zdravstvo znašali 9,9 % BDP celotne EU, medtem ko je leta 2005 ta delež znašal 8,7 %. Pričakuje se, da se bo v prihodnjih letih delež BDP, ki ga predstavljajo odhodki za zdravstvo, v vseh državah povečal, predvsem zaradi staranja prebivalstva in širjenja novih diagnostičnih in terapevtskih tehnologij, naraščal pa bo tudi pritisk na vlade, da se odzovejo na vse večje potrebe po dolgotrajni oskrbi, so zapisali v poročilu evropske komisije in OECD.

Foto: Saša Despot Slovenija 16.12.2013 pacienti, zdravstvo, pomoc, oddelek Ortopedske klinike UKC Podatke o Sloveniji smo našli na našem statističnem uradu, kjer so aprila navedli, da Slovenija za zdravstvo od 2010 namenja 9,1 odstotka bruto domačega proizvoda. V 9,1 odstotka BDP so zajete tudi investicije za zdravstvo, vrednost teh pa, vsaj v Sloveniji, iz leta v leto zelo niha.

Če ne upoštevmo investicij,  je Slovenija leta 2013 za zdravstveno varstvo namenila 8,7 odstotka BDP, kar našo državo uvršča na 15. mesto med 23 evropskimi državami, katerih podatki so mednarodno primerljivi.

Največ, okrog 11 odstotkov BDP, so leta 2013 za zdravstveno varstvo namenile Nizozemska, Švica, Nemčija, Švedska in Francija, najmanj, med pet in šest odstotkov BDP, pa Poljska, Estonija in Turčija, so pojasnili na Sursu. 

Za preventivo največ denarja Finci

 V opazovanem 11-letnem obdobju se je delež izdatkov za preventivo in javno-zdravstvene storitve sicer zvišal,  leta 2013 je delež izdatkov za preventivo in javno-zdravstvene storitve znašal 0,3 odstotka BDP, kar je Slovenijo v primerjavi z drugimi evropskimi državami uvrstilo v zlato sredino, skupaj z Belgijo, Dansko, Nemčijo, Italijo, Norveško in Švedsko.

Evropske države so sicer za preventivo namenile od 0,1 odstotka Grčija do 0,5 odstotka Finska, so še navedli na Sursu.

dezurni@zurnal24.si