"Večina ljudi zaradi težav obišče svojega zdravnika, na testiranje ne pomislijo, saj mislijo, da okužbi niso bili izpostavljeni. Nekateri vidijo precej specialistov, preden se nekdo odloči, da bi naredili test na virus hiv. To je zaradi predstave, da hiv ogroža samo določeno skupino ljudi. Če je nekdo starejši in ni videti istospolno usmerjen zdravniki na hiv ne pomislijo. Znan je primer gospe s slovenskega podeželja, ki je bila že zelo na koncu, saj nobeden od zdravnikov, ki jo je obravnaval, ni pomislil, da bi naredil test za hiv. Zdelo se jim je nepojmljivo, da bi starejša ženska s podeželja lahko imela hiv," pripoveduje Mitja Ćosić, strokovni sodelavec Legebitre. 

Lani in letos so v Sloveniji beležili nižje število novih diagnoz hiv kot leta 2016. Takrat so zabeležili 56 novih diagnoz, kar je več kot kadarkoli prej. Letos je bilo do vključno 20. novembra prijavljenih 32 primerov novih diagnoz, lani pa 39 primerov. 

"Rezultati so spodbudni," pravi Ćosić, ki je zadovoljen z dvigov ozaveščenosti v najbolj ogroženi skupini, to so moški, ki imajo spolne odnose z moškimi (MSM) in številom testiranj, opravljenih znotraj te skupine. Samo na Legebitri, ki s finančno pomočjo ministrstva za zdravje, opravlja testiranja po vsej Sloveniji, se je testiralo okoli 1200 moških, virus hiv so na novo odkrili pri šestih. 

Več kot pol diagnoz postavljenih pozno

Kljub temu pa število poznih diagnoz, ko je imunski sistem že zelo prizadet, ostaja previsoko. Diagnoz, ki so bile postavljene pozno, je bilo letos več kot polovica. "Ni nujno, da ima oboleli sploh imel težave. Pozna diagnoza se določi na podlagi imunskega stanja, ki ga določa število ene vrste belih krvničk na kubični milimeter krvi pri čemer pa ni nujno, da so prisotni simptomi, razen v primerih, ko gre za sočasno diagnozo aids."

Simptomi, ki izzvenijo

Tudi sicer virus hiv, če se naseli v telo, ne daje znakov, ki bi bili očitni in jih zlahka zamenjamo s kakšno drugo boleznijo. "Akutni hiv sindrom se pojavi dva do šest tednov po okužbi in povzroča slabo počutje, utrujenost, v nekaterih primerih drisko, bolečine v mišicah, sklepih, zatečene bezgavke ... Pri nekaterih so ti simptomi zelo izraziti in lahko trajajo nekaj tednov, potem pa izzvenijo in načeloma je človek brez težav več let, " razlaga Ćosić.

"Sprva sem mislil, da imam gripo," potrjuje Sebastjan, ki so mu hiv odkrili pred slabimi tremi leti, ko je zaradi zgoraj navedenih simptomov obiskal zdravnika. Intervju s hiv pozitivnim Sebastjanom lahko preberete tukaj.

Tveganje za razvoj raka

Po znakih, podobni gripi, ki izzvenijo, hiv ne daje drugih posebnih opozorilnih znakov vse dokler se ne pojavijo bolezni, ki napovedujejo aids. "V asimptomatskem obdobju so lahko ljudje malo bolj utrujeni, še vedno imajo otečene bezgavke, potem se pojavijo spremembe v ustih, glivične okužbe v ustih, hujšanje, driska, nočno potenje, težave se stopnjujejo in pojavijo se okužbe,  značilne za aids, od pljučnice, okužbe s toksoplazmozo in nekatere vrste rakov, kot je Ne-Hodgkinov limfom in Kaposijev sarkom," razlaga Ćosić. Četrtina novo diagnosticiranih ima eno od teh bolezni. 

Zgodnje odkrivanje bolezni ni ključnega pomena samo zaradi bolnika, ključnega pomena je tudi za preprečevanje širjenja bolezni. Osebe, ki so jim potrdili virus hiv in so se začele zdraviti, virusa ne prenašajo več. "Odnos z okuženo osebo je bolj varen kot spolni odnos z nekom, ki ga ne poznaš," poudarja Ćosić. 

"Vsi na testiranje vsaj enkrat v življenju"

Testiranje na vse spolno prenosljive bolezni v Legebitri priporočajo vsem spolno aktivnim posameznikom, parom na začetku zveze, partnerjem na katerikoli točki v odnosu in v katerikoli obliki odnosa. Skupno testiranje partnerjev je še posebej smiselno ob opuščanju kondomov v okviru partnerskega odnosa,

"MSM naj bi se testirali na vsake tri do šest mesecev, spolno aktivni enkrat letno, vsi pa vsaj enkrat v življenju," priporočila našteva Ćosić in v istem stavku dodaja "Hiv se še vedno povezuje z obnašanjem, ki je stigmatizirano: spolni odnosi z istospolnimi osebami, analni odnosi, odnosi z več partnerji ... čeprav gre za nekaj, kar počne večina ljudi, čeprav tega ne razkriva."

Za zaupno testiranje na okužbo s hiv lahko vsak zaprosi svojega izbranega družinskega zdravnika, stroški pa so kriti iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Anonimno brezplačno testiranje na okužbo s hiv ter na okužbi s hepatitisoma B in C pa opravljajo tudi na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana vsak ponedeljek med 12. in 14. uro.

Stigma in neznanje

Poleg predsodkov, ki so eden od glavnih razlogov, da se ljudje ne odločijo za testiranje, je tukaj še veliko nevednosti. "Vprašanja, ki jih na naš SOS telefon dobivamo od splošne populacije, včasih vzamejo sapo. Od tega, ali se bo nekdo okužil, ker je stopil v krvavo lužo do vprašanja, ali se lahko okužimo s poljubom," razlaga Ćosić, ki ga je najbolj osupnilo prepričanje dolgoletnega zdravstvenega delavca, da se virus hiv prenaša po zraku.

Zdravstveni delavci imajo pomembno vlogo ne le pri odkrivanju okuženih pač pa tudi pri vzpostavljanju klime v kateri se oseba, ki živi z virusom hiv ne bo počutila osramočeno in diskriminirano. Vendar je spornega vedenja med zdravstvenimi delavci, ki ga na svoji koži čutijo osebe s hiv, še vedno veliko. 

Diskriminacija Diskriminacija v zdravstvu: nekorektno in ponižujoče z obolelimi s hiv

"Tisti, ki ima hiv in se zdravi, okužbe ne prenaša več," glede postopkov, ko hiv pozitivne bolnike v ambulanti naročajo kot zadnje in za njihovo obravnavo, četudi gre le za spiranje ušes, uporabljajo dodatno zaščito, pravi Ćosić. V Sloveniji po ocenah Nacionalnega inštituta za javne zdravje (NIJZ) živi približno tisoč oseb, okuženih s hiv, med njimi pa približno tretjina za svojo okužbo sploh ne ve, kar pomeni, da tudi zdravniki niso opozorjeni. 

sergeja.hadner@zurnal24.si