Na mariborski medicinski fakulteti se je začelo dvodnevno posvetovanje Medicina in pravo, ki poteka na temo integrativne medicine kot izziva sodobnega časa. Prisotni so tako zagovorniki kot nasprotniki vključevanja tovrstne medicine v obravnavo bolnika. Etični komisiji se po besedah njenega predsednika Božidarja Voljča zastavlja vrsta vprašanj.
Meja je nejasna
Voljč pravi, da je pojmovno nejasna meja med alternativno in komplementarno medicino, kar pa ne velja za alternativne prakse, ki jih zdravilci izvajajo brez povezave z drugimi metodami. "Zdravilskih pristopov je namreč toliko, da jim je težko slediti in nekatere od njih tudi težko razumeti," je dejal in spomnil, da imamo v Sloveniji zakon o zdravilstvu, ki v praksi ni zaživel, tudi v lekarnah je že mogoče dobiti homeopatske pripravke.
Kljub temu, da je zakon v veljavi že sedem let, zdravniška zbornica pa je nedavno dopolnila pravilnik o zdravniških licencah tako, da se njeni člani lahko ukvarjajo tudi s homeopatskimi praksami, pa še vedno ni zdravilske zbornice, ki bi nadzorovala usposobljenost in delo zdravilcev, zato zdravilske prakse po njegovih besedah izvajajo različno usposobljeni in organizirani zdravniki in zdravilci.
Eden od argumentov zdravniške zbornice za spremembo pravilnika je bil, da je zdravniško prakticiranje nekonvencionalnih metod v primerjavi z zdravilci zaradi medicinske izobrazbe in zavezanosti k zdravniški etiki varnejše in bolj nadzorovano. Vendar Voljč meni, da sedanje stanje odpira marsikatero strokovno, pravno in etično vprašanje.
Še nedolgo nazaj tabu
Današnjega uvodnega dne posveta se je udeležila tudi varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, ki je izrazila veselje, da se tudi o takšnih temah, ki so bile še nedolgo nazaj tabuizirane, lahko skupaj pogovarjajo predstavniki različnih mnenj.
"Večkrat je slišati, da je izjemnega pomena partnerstvo med pacientom in zdravilcem integrativne medicine, kjer naj bi bila v ospredju celostna obravnava duha in telesa. Sama menim, da je izjemnega pomena, če je tako partnerstvo prisotno tudi med zdravnikom in bolnikom," je dejala Nussdorferjeva in omenila pogoste pomisleke ljudi ob dolgih čakalnih vrstah, da medicina pri nas morda le ne ponuja vsega, kar morda drugje.
V slovenskem homeopatskem združenju ob tem spominjajo, da je Slovenija edina država v Evropski uniji, kjer je zdravniku, ki se ukvarja s homeopatijo grozil odvzem zdravniške licence. Zdravniška zbornica se je tik pred koncem lanskega leta izrekla proti odvzemu licence, kar je po besedah predsednice združenja Irene Gorišek pozitiven premik, ki pa mora epilog dobiti še s spremembo zakonodaje.