Steklina je neozdravljiva bolezen, ki še danes po svetu vzame veliko življenj. Kljub dolgoletnemu zatiranju in možnosti uporabe cepiva, je namreč še vedno zelo razširjena po vsem svetu. Veliko tveganje za okužbo je predvsem v Aziji, Afriki, južni Ameriki in vzhodni Evropi. Letno zaradi stekline po svetu umre približno 55.000 ljudi, od tega je skoraj polovica otrok.

Evropa je bolezen v glavnem zajezila in jo ponekod skorajda že izkoreninila. Tudi v Sloveniji so rezultati boja proti steklini zelo spodbudni, saj primera bolezni pri človeku ni bilo že od leta 1950, potem ko je v štirih letih pred tem umrlo 13 ljudi. Steklina se je znova množično pojavila v 70. in 80.-ih letih, leta 1988 pa se je pričelo množično cepljenje lisic s polaganjem vab, zato je razširjenost bolezni zelo upadla.

Zadnji primer stekline pri živalih  so ugotovili januarja 2013. Jeseni 2014 je bil ugotovljena steklina pri kuni, katere povzročitelj je bil cepni sev virusa, ki ga vsebuje  vaba za cepljenje lisic proti steklini.

Vendar veterinarska in zdravstvena stroka še vedno izvajata precej drastične ukrepe. Tukaj je na primer akcija cepljenja lisic proti steklini, glede katere so z Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin sporočili, da se je letošnja jesenska akcija že začela. Trajala bo predvidoma do konca oktobra 2017, prebivalce pa obveščajo na previdnost v primeru, če naletijo na vabo. 

Opozorila V teh dneh bo nad Slovenijo letelo 380.000 vab Ugriz miške, podgane, neznanega psa ali mačke? 

Kljub podatkom, da stekline pri nas praktično ni več, vsaj v domačem okolju ne, pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) vsak ugriz živali, ki je ni mogoče opazovati, še vedno še vedno obravnavajo za potencialno nevarnega: "Poškodovano osebo cepimo proti steklini v primeru, ko je potrjena izpostavljenost virusu stekline. Prav tako cepimo osebo, ki jo je poškodovala žival s sumom na steklino, pa veterinarski nadzor te živali ni možen. Cepimo tudi osebo, pri katerih je prišla vsebina (tekočina) vabe za cepljenje lisic v stik s poškodovano kožo ali sluznico in v nekaterih primerih stika osebe z netopirji. Ugriznjena oseba mora zato avtomatsko pričeti proces cepljenja, kar pomeni štiri odmerke cepiva v razdobju več tednov," pojasnjujejo.

Gre za nacionalne smernice preprečevanje stekline pri ljudeh, priporočila o ravnanju ob postavitvi suma v Sloveniji. Kot navaja stroka, navodila sledijo WHO ter avstrijskim in angleškim priporočilom.

Zdravstvena stroka cepljenje proti steklini pri ljudeh izvede glede na oceno, kako tvegan za steklino je bil stik človeka z živaljo ter katera žival in v kateri državi je povzročila poškodbo Zaradi migracije ljudi in živali obstaja stalna nevarnost vnosa stekline z območij, kjer se ta bolezen pojavlja. Od naših sosednjih držav sta prosti stekline le Avstrija in Italija.

Cepljenje je obvezno:

• za osebo, ki jo je ugriznila ali kako drugače ranila stekla divja ali domača žival (potrjena izpostavitev virusu stekline);
• za osebo, ki jo je poškodovala žival, ki je bila sumljiva na steklino, in je ni mogoče imeti pod veterinarsko kontrolo (npr. poškodba se je zgodila v endemski državi, žival, ki je povzročila poškodbo, je nelegalno uvožena iz endemske države ali je bila nedavno v endemski državi, …);
• za osebo, ki jo je ugriznil pes ali mačka, sumljiv na steklino, in ki v 10 dneh po ugrizu pokaže znake stekline, pogine, je ubita ali se izgubi, ter za osebo, ki jo je poškodovala druga žival, sumljiva na steklino, ki v 20 dneh po ugrizu pokaže znake stekline, pogine, je ubita ali se izgubi;
• za osebo, ki je bila v negotovem stiku z netopirji / direktnem stiku z netopirjevo slino ali živčnim tkivom;
• za osebo, ki je bila v stiku z vsebino (tekočino) vabe za cepljenje lisic;
• in v primeru drugih indikacij po presoji zdravnika v antirabični ambulanti

Steklina se v glavnem konča s smrtjo

V vsej zgodovini spremljanja bolezni je opisanih samo nekaj primerov, da so bolniki preživeli. Za zdravljenje stekline ni zdravila, zato so vsa prizadevanja usmerjena v preprečevanje.

Tako oskrbimo rano

Strokovnjaki opozarjajo, da je še kako pomembno, kako smo ukrepali, ko nas je ugriznila žival, predvsem pa je pomembno, da se takoj odpravijo  k osebnemu zdravniku ali na urgenco: "Pustimo, da kri nekaj časa teče iz rane, s čistim robcem ali sterilno gazo obrišemo slino proč od rane, nikakor ne preko nje. Rano temeljito speremo z milom pod čisto tekočo vodo in jo povijemo  s sterilnim povojem," navajajo strokovnjaki. 

Kdaj moramo v antirabično ambulanto?

Osebni zdravnik ali zdravnik na urgenci bo rano dokončno oskrbel in po potrebi opravil cepljenje proti tetanusu. Če bo ocenil, da je potrebno, nas bo napotil v antirabično ambulanto, kjer se vodi tudi antirabični postopek. Izpolni se zapisnik, v katerem se navede: ime in priimek poškodovane osebe, datum poškodbe, obravnavo rane, kraj poškodbe, opis poškodbe, okoliščine ob ugrizu, vrsto živali, ki je povzročila poškodbo in lastnika živali, če gre za znano žival. 

Pes mora na pregled, tudi če je cepljen proti steklini

Če gre za znano žival z znanim lastnikom, antirabična ambulanta poda zahtevek za pregled živali pri veterinarju. Zahtevek prejme lastnik živali. 

Dolžnost lastnika, na primer psa, pa je, da zagotovi, da je njegova žival še isti dan na pregledu v veterinarski ambulanti s koncesijo. Ta opravi desetdnevni nadzor psa, ki je ugriznil človeka. V tem času mora lastnik poskrbeti za tri klinične preglede živali v veterinarski ambulanti, in sicer: prvi, pet. in deseti dan po ugrizu. Rezultate teh pregledov veterinarska ambulanta vnese v Centralni register psov, rezultat zaključnega kliničnega pregleda, pa sporoči antirabični ambulanti. Če tega ne naredi, ga uradni veterinar kaznuje z globo.

Če  je z živaljo v času trajanja opazovanja karkoli narobe: se prične nenavadno obnašati, ugotovijo steklino, se izgubi, izgine, ali je ubita, poškodovano osebo cepijo proti steklini

Kdo mora biti cepljen in kdaj

Preventivno cepljenje se izvaja pri osebah, ki so pri svojem delu izpostavljene okužbi z virusom stekline ali zaradi  zaradi svojih aktivnosti pogosto pridejo v stik s potencialno steklimi živalmi. Primerno je tudi za potnike, ki lahko pridejo v stik z živalmi v delih sveta, kjer je steklina pogosta. Pri preventimen cepljenju so potrebni trije odmerki (0, 7, 21 ali 28 dni po prvem odmerku). En odmerek cepiva proti steklini  vas bo stal 150 evrov. 

Foto: NIJZ Cepljenje po izpostavljenosti pride v poštev po ugrizu živali ali drugačni izpostavljenosti steklini. Oseba, ki je bila izpostavljena in nikoli cepljena proti steklini, dobi pet odmerkov cepiva proti steklini;  to je prvi, tretji, sedmi ter 14 in 28 dni po prvem odmerku. Hkrati s prvim odmerkom prejme takšna osebe tudi imunoglobulin proti steklini v skladu s priporočili.

V primeru, ko so s cepljenjem pričeli, pa kasneje dobili potrdilo veterinarja, da je žival zdrava po deset dnevnem opazovanju oziroma laboratorijskem izvidu, ki potrjuje, da žival ni bila stekla, cepljenje prekinejo.

Po podatkih NIJZ pet odmerkov cepiva, ki jih mora prejeti oseba, izpostavljena steklini, stane kar 945 evrov, stroške cepljenja sicer krije zdravstvena zavarovalnica.

Oseba, ki je bila pred izpostavljenostjo cepljena, dobi dva odmerka cepiva (0, tri dni po prvem odmerku), imunoglobulin proti steklini v tem primeru ni potreben. 

Do tisoč evrov kazni

Poškodovanca, pri katerem je bila postavljena indikacija za cepljenje proti steklini, pa cepljenje zavrne, prijavijo zdravstveni inšpekciji. Po Zakonu o inšpekcijskem nadzoru oziroma denarne kazni po Zakonu o upravnem postopku kazen za upiranje obveznemu cepljenju sega do tisoč evrov, piše na spletnih straneh zdravstvenega inšpektorata.