Danes obeležujemo svetovni dan preprečevanja poškodb zaradi pritiska (razjed zaradi pritiska, preležanin ali dekubitusa), ki predstavljajo ogromno humanistično in ekonomsko breme za bolnika, svojce in družbo. Trenutno se s to bolečo težavo srečujejo 4 milijoni ljudi v Evropi, skupni stroški zdravljenja enega samega primera pa lahko zdravstveno blagajno stane do 70 tisoč evrov in več, pravijo v GZS Zbornici MedTech Slovenija.

Ob tej priložnosti so v sredo pripravili strokovni posvet "Ustavimo poškodbe zaradi pritiska", ki mu je sledila še okrogla miza. Stroka in odločevalci so se strinjali, da potrebujemo sistemske rešitve in predvsem več vlaganja v preventivo, saj bi lahko preprečili kar 95 % vseh PZP.

Foto: Bor Slana/STA Svetovni dan preprečevanja poškodb zaradi pritiska

"Kdo v Sloveniji si to lahko privošči?" se je vprašala Tadeja Krišelj iz Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana, ki je na dogodku predstavila konkreten primer poškodbe zaradi pritiska pri 83-letni oskrbovanki doma za starejše. Samo medicinski pripomočki so svojce v devetih mesecih stali več kot 5000 evrov, saj zdravstveno zavarovanje ne krije tako kompleksne oskrbe. "Preprečevanje PZP je na podlagi deklaracije iz Ria iz leta 2011, ki zavezuje tudi Slovenijo, v teoriji osnovna človekova pravica, vendar v praksi ni tako," je opozorila Tadeja Krišelj.

Kaj je poškodba zaradi pritiska?

PZP je lokalizirana poškodba kože in/ali globljih tkiv, ki nastane tam, kjer je zaradi dolgotrajnega ležanja ali sedenja povečan pritisk na telo. To povzroči zmanjšan lokalni pretok krvi in s tem odmrtje tkiva. Prva stopnja, ki jo predstavlja rdečina, se lahko razvije že v manj kot eni uri. Kot je na dogodku podčrtala Anita Jelar iz Svetovalne službe zdravstvene nege v UKC Ljubljana, je razširjenost PZP v Evropi ocenjena na 11,6–14,8 odstotka, pojavnost pa na 6,3 odstotka. Čeprav PZP najbolj ogrožajo starejše, lahko prizadenejo vsakogar ob dolgotrajnem ležanju po operaciji, ob uporabi invalidskega vozička, celo novorojenčke v inkubatorjih. 

Če ni za jogurt, kako bo za drago blazino?

Kot je izpostavila Staša Rojten, predsednica Sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v patronažni dejavnosti pri Zbornici – Zvezi, ima vsaka patronažna sestra v povprečju 10 oskrbovancev, ki so ogroženi, in 8 oskrbovancev, ki že imajo PZP, zdravljenje ene pa traja okoli 6 mesecev.

"Ti ljudje si pogosto še jogurta v trgovini ne morejo privoščiti, kaj šele drago blazino, ki razbremeni pritisk na telo. Pripomočki, ki so trenutno dostopni na naročilnico, so neprimerni, potrebujemo večji nabor in možnost, da medicinski pripomoček predpiše tudi medicinska sestra, ne le zdravnik oziroma celo specialist, ki ga nepokreten pacient težko obišče," je bila konkretna Rojten, ki je dodala, da se je delež storitev patronažnih sester zaradi staranja prebivalstva v zadnjih petih letih dvignil za 26 odstotkov, zato bo treba posodobiti tudi kadrovske standarde v patronaži. 

Finance, kader in kazalniki kakovosti ključna težava v socialnovarstvenih zavodih

Težave s kadrom je pri oskrbi PZP kot enega ključnih problemov izpostavil tudi Slavko Bolčević, predsednik Sekcije izvajalcev zdravstvene nege in oskrbe v socialnem varstvu pri Zbornici – Zvezi. Zato je že na izobraževanje o preprečevanju PZP težko poslati koga od osebja, še večja težava pa je, da mora socialnovarstveni zavod (SVZ) pripomočke za preventivo in oskrbo PZP zagotoviti iz lastnih sredstev, torej oskrbnin. ZZZS namreč po njegovih besedah za zdravstveno nego enega varovanca prispeva le od 1 do 1,5 evra na uro. "Zato se o tem, kaj od pripomočkov kupiti, odločajo direktorji zavodov, ki nimajo ustreznega znanja in seveda se odločijo za cenejše rešitve. Za izboljšanje stanja na področju PZP v socialnovarstvenih zavodih bo bilo zato potrebno boljše vrednotenje zdravstvene nege, višji kadrovski normativi in enotni kazalniki kakovosti, ki bi morali biti javni za vsak zavod," je bil odločen Bolčević. 

Doma pade preveč skrbi na svojce

A PZP ne nastajajo le v bolnišnicah in socialnovarstvenih zavodih, temveč tudi doma. Saša Kejžar iz patronažne službe ZD Jesenice je izpostavila, da velikansko breme pri oskrbi pade na svojce. "Inštitucije so polne, tudi iz bolnišnice paciente oziroma varovance dobimo domov zelo hitro, čakalna doba za zdravstveno nego pa je več mesecev. V tem času vsa skrb pade na svojce, zasebno nego pa si redko kdo lahko privošči. Izobraževanje svojcev je zato zelo pomembno, da reagirajo že ob prvi rdečini, saj je treba PZP preprečiti hitro," je poudarila Kejžar.

Kirurgi operirajo, po letu ali dveh pa se težava ponovi

Hudi primeri PZP končajo pri kirurgih. Asist. Aleš Porčnik, specialist plastične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije, pojasnjuje, da letno lahko naredijo le 8 operacij poškodb, nastalih zaradi pritiska. "Več ne gre, ker zahtevajo dolgotrajno hospitalizacijo. Žal se veliko bolnikov, ki gredo od nas zaceljeni, po letu, dveh vrne, saj ne moremo obvladati dejavnikov tveganja, kot so kajenje, neurejena osnovna bolezen in prevelika telesna teža. Potreba po kirurškem zdravljenju bi bila bistveno manjša, če bi več sredstev namenjali preventivi in kakovostnim medicinskim pripomočkom," meni Porčnik.

ZZZS: Potrebujemo podatke za nove obračunske modele

Tudi predstavnika ZZZS sta se strinjala s sogovorniki glede preventive. "Naloga ZZZS je, da deluje kot dober gospodar javnega denarja, zato zagovarjamo preventivo. A da bomo lahko v skladu z resničnimi potrebami oblikovali nove obračunske modele, potrebujemo realne podatke, ki jih žal ne dobivamo. Zato pozivam izvajalce obravnave PZP, bolnišnice, k pogumnemu sporočanju resničnih stroškov," je pozvala Aleksandra Lah Topolšek, strokovna sodelavka s področja za analitiko in razvoj, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. 

"Zavedamo se odgovornosti za kakovost medicinskih pripomočkov"

Drago Perkič, vodja Oddelka za medicinske pripomočke, Področja za odločanje o pravicah in za medicinske pripomočke na ZZZS, pa je napovedal, da si spremembe na bolje morda lahko obetamo že v prihodnjem letu. "Kakovost medicinskih pripomočkov, ki so na voljo, je odgovornost ZZZS in dobaviteljev. Na ZZZS se zavedamo težav in smo pripravljeni spremeniti kriterije za preventivne blazine, enako velja za standarde kakovosti. S predstavniki GZS Zbornice MedTech Slovenija smo dogovorjeni, da februarja dobimo njihov predlog. Podpiramo tudi možnost prenosa pooblastil za predpis pripomočka na medicinske sestre. Vsekakor pa, dolgoročno gledano, potrebujemo sistemske rešitve. Trenutno le skačemo na najbolj kritične točke," je opozoril Perkič.

Sistemske rešitve na področju izobraževanja, podatkov in kliničnih poti

Potrebne sistemske rešitve pa je strnila Zdenka Tičar, sekretarka Direktorata za zdravstveno varstvo, Sektor za izvajalce zdravstvene dejavnosti: "Imamo dober sistem, a ne povsod. Hromi nas izobraževalni sistem, v katerem je treba vzpostaviti enotnost za pridobivanje ključnih kompetenc, manjkajo nam dobre nacionalne klinične poti, da pacienti po zdravstvenem sistemu ne bodo potovali kot paket brez naslova, manjka nam poenoteni informacijski sistemi, da bodo podatki realni in primerljivi."

Poškodbe zaradi pritiska so tako težava vseh nas – doma, v domovih za starejše, v bolnišnicah; so stvar svojcev, strokovnega osebja, dobaviteljev medicinskih pripomočkov, ZZZS in Ministrstva za zdravje. "To pomeni, da moramo sodelovati, se pogovarjati, izobraževati in osveščati, utirati pot sistemskim in posamičnim rešitvam. V GZS Zbornici MedTech Slovenija upamo, da smo z dogodkom naredili enega prvih korakov in se zavezujemo, da si bomo za aktivno vzpostavljanje dialoga in rešitev prizadevali še naprej," pa je dejala Polona Mežan, direktorica GZS Zbornice MedTech Slovenija, ki v svojih vrstah združuje proizvajalce in dobavitelje medicinskih pripomočkov. 

dezurni@styria-media.si