Srčno–žilne bolezni so v razvitem delu sveta in tudi Sloveniji že desetletja najpogostejši vzrok obolevnosti in umrljivosti odraslih. Največ smrti in dolgotrajne prizadetosti povzročata srčni infarkt in možganska kap, ki sta nenadna zapleta koronarne bolezni srca oziroma bolezni možganskega žilja.
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) zaradi srčno-žilnih bolezni umre več žensk kot moških. Za leto 2019 je bilo to razmerje 45 odstotkov proti 31.
Ženske, stare 45-75 let, imajo bistveno višjo umrljivost ob prvem srčnem infarktu kot moški. Kardiolog Matija Cevc pojasnjuje, da je tako tudi zaradi za ženske specifičnih dejavnikov tveganja; zgodnja menopavza, obporodni zapleti, zdravljenje raka dojke, endometrioza, sindrom policističnih ovarijev. Po njegovem ženske pogosteje umirajo še zaradi neprepoznavanja opozorilnih znakov srčno-žilne bolezni. "Ker se ženske zelo pogosto ne zavedajo njihovega pomena, zaradi česar je čas do pričetka zdravljenja ob akutnem srčnem infarktu pri ženskah bistveno daljši kot pri moških," pojasni strokovnjak.
Med moškim in ženskim srcem pomembne razlike
Po njegovem neredko zamuda traja kar za 45 minut dlje kot pri moških, kar vodi v obsežnejšo okvaro srca in tudi večjo možnost zapletov. "Dejstvo je, da je žensko srce sicer podobno moškemu, vendar obstajajo pomembne razlike. Žensko srce je navadno manjše od moškega, srčne votline so manjše, stena prekata je tanjša. Srčni utrip je pri ženskah hitrejši a ob tem med vsakim utripom srce iztisne v žilje za približno 10 odstotkov manj krvi. Na stres odgovori žensko srce s porastom utripa, pri moških pa pride do porasta krvnega tlaka," je pojasnil Cevc.
Tudi nekateri klasični dejavniki tveganja povzročajo ženskam več škode kot moškim. Tako je za ženske, mlajše od 55 let, sedemkrat bolj ogrožajoče kot za moške, tudi krvni tlak in sladkorna bolezen ogrožata ženske bistveno bolj kot moške, je še pojasnil kardiolog.
Takšno je stanje po občinah
V okviru novejših podatkov o zdravstvenem stanju prebivalstva v slovenskih občinah so na NIJZ posebej pogledali tudi kazalnike o srčni kapi. Na karti so sicer zajete bolnišnične obravnave, v kazalniku stopenj na 1000 oseb tako niso upoštevane osebe, ki so zaradi srčne kapi umrle pred sprejemom v bolnišnico.
Splošna stopnja srčnih infaktov je med prebivalci, starimi od 35 do 74 let je v povprečju med letoma 2016 in 2020 na ravni države 2,1 na 1000 prebivalcev.
Kot kažejo podatki na karti zgoraj to stopnjo ( 2,1 za Slovenijo) presegajo v skoraj vseh pomurskih občinah.