V letu 2017 je v Sloveniji aktivnih 49 specialistov urologije in 28 specializantov na področju urologije. "Razlog za takšno stanje je premajhen obseg razpisanih specializacij v letih pred letom 2015," razlagajo pri Računskem sodišču. "Ministrstvo bodo pri odločitvi o številu razpisanih mest morale vodite predvsem potrebe prebivalstva."
Število razpisanih mest posamezne specializacije je po posebnem postopku določila Zdravniška zbornica, ministrstvo je k razpisu podalo soglasje. V letu 2017 je bila sprejeta sprememba zakona o zdravniški službi, ki daje pristojnost določitve števila razpisanih mest za posamezno področje specializacije ministrstvu.
Računsko sodišče, ki ga vodi Tomaž Vesel, v reviziji ugotavlja, da podatki, s katerimi je ministrstvo razpolagalo, kažejo, da je na prvi pregled pri urologu vsak mesec prek dopustne čakalne dobe v povprečju čakalo 434 oseb, povprečna čakalna doba pa je znašala 140 dni.
Ukrepi bez prave analize
"Ministrstvo ni analiziralo vzrokov za nastanek predolgih čakalnih dob, zato ob sprejemanju določiev in izboru ukrepov za skrajševanje čakalnih dob ni razpolagalo s točnimi in ažurnimi informacijami, ki bi omogočile izbor pravilnih ukrepov ter preverjanje njihovih učinkov," ugotavlja Računsko sodišče. "Kljub temu je ministrstvo v letih 2016 in 2017 sprejelo več ukrepov za skrajšanje čakalnih dob, vendar vsi niso bili takšne narave, da bi problem predolgih čakalnih dob odpravljali tudi dolgoročno."
Dodajajo, da ministrstvo ni imelo neposrednega in stalnega vpogleda v podatke o številu urologov v javni zdravstveni mreži. "Po zadnjih dosegljivih podatkih (za leto 2014) število urologov v Sloveniji znaša le 46 odstotkov povprečja števila urologov držav Evropske unije," poudarjajo pri Računskem sodišču. "Predvsem v letih 2016 in 2017 se je število urologov občutno povečalo zaradi večjega števila razpisanih specializacij. Ministrstvo še ni izvedlo analize potreb prebivalstva oziroma ni vzpostavilo sistema spremljanja potreb prebivalstva, na podlagi katerega bi bilo mogoče oceniti potrebno število urologov v prihodnje."
Devet izvajalcev, dva opravila večino posegov
V obdobju, na katero se nanaša revizija, je operacije raka prostate izvajalo devet izvajalcev, pri čemer sta večino – od približno 900 operacij letno – izvedla dva izvajalca.
Računsko sodišče ugotavlja še, da ministrstvo v navedenem obdobju ni razpolagalo s podatki o razpoložljivosti operacijskih dvoran in relevantne opreme za izvedbo operacij na področju urologije ter ni pripravilo analiz, kakšne operativne kapacitete bi bilo treba zagotoviti za zagotovitev ustrezne in pravočasne obravnave uroloških bolnikov.
"Podatki, ki jih je računsko sodišče pridobilo od bolnišnic, kažejo, da pomanjkanje razpoložljivosti operacijskih dvoran in pomanjkanje zdravstvenega kadra, predvsem urologov, anesteziologov in medicinskih sester v operacijskih dvoranah, predstavljata oviro in onemogočata izvedbo večjega števila operacij, kar podaljšuje čakalne dobe za urološke operacije," ugotavljajo v reviziji. "Te so v posameznih bolnišnicah za nekatere posege pri nemalignih obolenjih znašale tudi do dve leti."
Najpogostejši rak pri moških
Podatki o incidenci raka prostate kažejo, da je to v Sloveniji najpogostejši rak pri moških in drugi najpogostejši rak skupno. "Njegova incidenca je do leta 2011 strmo naraščala, po tem letu pa se je ustalila pri nekaj več kot 1.400 novoodkritih rakov letno," navajajo v poročilu. "Prav tako se je ustalilo število umrlih zaradi raka prostate pri nekaj več kot 350 oseb letno." Podatki so na voljo do leta 2014.
Žurnal24, opažam slovnične napake, na tej novici, se zgodi, se dogaja, ko hitiš pisati... V teh stavkih: Ukrepi bez prave …
Ko sm pa to prebrala,tukaj lahko rečem, zelo lepa predstavitev poročila in lepo razloženo, v čem se gre. :) Presenečena …
Čakalne dobe so predolge zaradi nesposobnosti ministrstva ,ki pa je del sistema korupcije vladajoče garniture ! Ni važno kaj znaš …