V posteljo jih vrže že najmanjši virus. Ženska se ob tem le nasmehne, saj bo sama v podobnem stanju brez težav skuhala kosilo. Evropski strokovnjaki odgovarjajo, da tako imenovana" moška gripa," na račun katere se predstavnice nežnejšega spola tako rade pošalijo, v resnici obstaja, saj se moško in žensko telo različno odzoveta na okužbo.
Da je moškim ob gripi oziroma drugih virozah resnično težje, je ugotovila avstrijska znanstvenica Dr. Beatrix Grubeck-Loebenstein, ki že dolgo časa raziskuje imunske razlike med spoloma: " Grobo rečeno, moški zaradi razlik v imunskem odzivu pogosteje zbolijo kot ženske," je za nemško agencijo Dpa dejala imunologinja na Univerzi v Innsbrucku v Avstriji.
Na patogene viruse, ki napadajo telo, se odzivajo specifične ali nespecifične imunske celice, pojasnjuje. Prva, nespecifična oziroma naravna ali prirojena imunost je tista imunost, ki je navzoča že ob rojstvu in pri kateri delujejo mehanizmi, ki omogočajo telesu, da se brani pred široko paleto virusov, bakterij in parazitov.
Estrogen in testosteron
Za uničenje patogenega mikroorganizma pa je nujen tudi specifični imunski odziv - celice se morajo množiti in tukaj nastane razlika - medtem, ko ženski hormon estrogen pomaga pri rozmnoževanju določenih imunskih celic, je učinek testosterona, moškega hormona, ravno nasproten. "Estrogen stimulira imunski sistem, testosteron pa ga zavira," dodaja dr. Marcus Altfeld, vodja oddelka za virusno imunološko raziskovanje na Inštitutu Heinrich Pette v Hamburgu: "Imunski sistemi žensk zato hitreje in bolj agresivno reagirajo na patogene kot moški. Še več, če je višji nivo testosterona v človeku, šibkejši njegov imunski sistem." Lahko bi torej rekli da, "pravi moški" hitreje zbolijo, je dodal.
Raziskovalci niso prepričani o vzroku za takšne razlike med spoloma. Kot je dejal Altfeld, se je človeški imunski sistem razvijal več milijonov let, zato je treba pogledati v preteklost: "Naši predniki so živeli v jamah in so bili izpostavljeni številnim nevarnostim. Namen ženskega imunskega sistema je enak kot zdaj, še posebej pomembna pa je zaščita nerojenega otroka ali novorojenčka," dodaja.
Tudi Grubeck-Loebensteinova ženski imunski odziv žensk z povezuje z rojevanjem otrok: "Učinek okrepljenega estrogena in imunskega sistema je še posebej izrazit pri mladih ženskah po puberteti, medtem ko pri menopavzi ta učinek postane šibkejši," dodaja.
"Pravi moški" zbolijo prej
Strokovnjaka ob tem dodajata, da večjo občutljivost moških na mnoge bolezni ne gre prepisovati le njihovemu imunskemu sistemu oziroma testosteronu: "Tudi vedenjski in okoljski dejavniki igrajo svojo vlogo, saj tudi danajšnji moški tvegajo več, se bolj nezdravo prehranjujejo in so manj disciplinirani glede cepljenj," je dodala avstrijska imunologinja.