“V Sloveniji smo še vedno priča epidemiji prekomerne telesne teže in debelosti pri otrocih in mladostnikih, vendar pa se trend naraščanja prekomerne telesne teže in debelosti v nekaterih starostnih skupinah in z nekaterimi razlikami po spolu umirja,” ugotavljajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).
Iz izkušenj drugih držav in na podlagi nacionalnih podatkov za odraslo populacijo predvidevajo, da se trend ustavlja in obrača predvsem pri otrocih in mladostnikih iz družin z višjim socialno-ekonomskim standardom, pri otrocih in mladostnikih iz nižjih socialno-ekonomskih slojev pa še ne.
“Danes živimo v debelilnem okolju, v katerem smo izpostavljeni številnim možnostim prevelikega energijskega vnosa in obenem premajhne porabe. Preprosteje povedano, ponudba hrane je taka, da hitro vnesemo v telo veliko količino kalorij, obenem pa zaradi današnjega sedečega življenjskega sloga teh kalorij ne porabljamo,” pravijo.
Težko jo je zdraviti
Ker je debelost težko zdraviti ugotavljajo, da je njeno preprečevanje še toliko pomembnejše in da je treba začeti že v zgodnjem otroštvu. “Okusi hrane, s katerimi se srečamo v zgodnjem otroštvu, nas namreč privlačijo tudi kasneje v življenju in se jim zato težje odrečemo. Zato je izjemno pomembno, da se že od začetka srečujemo predvsem z zmerno sladko, slano in mastno hrano,” so opisali.
Raziskave Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) in drugih slovenskih raziskovalcev kažejo na slabe prehranske navade pri slovenskih otrocih: “Ti ne zaužijejo dovolj sadja in zelenjave ter redno uživajo sladkarije in sladkane pijače. Poleg tega se prehranjujejo neredno, opuščajo zajtrk in zaužijejo manjše število dnevnih obrokov od priporočenega.”
Opozarjajo, da je debelost v razvitem svetu najpogostejša kronična presnovna bolezen in predstavlja za kajenjem drugi najpomembnejši preprečljivi vzrok povečane obolevnosti in umrljivosti. Naglo naraščanje debelosti pri otrocih v zadnjih 20 letih kaže po njihovih besedah na izredno pomemben vpliv okolja, ki se kaže s prekomernim uživanjem hrane, uživanjem energijsko goste hrane in nezadostno telesno dejavnostjo. “Otroci, ki so debeli, bodo zelo verjetno debeli tudi v odrasli dobi, bolezni povezane z debelostjo pa so običajno bolj izražene, če je debelost prisotna dalj časa,” še pravijo.
“Debelost v otroštvu vzbuja veliko skrb, saj predstavlja veliko tveganje za povečanje števila srčno-žilnih obolenj, sladkorne bolezni in rakavih obolenj v prihodnje,” opozarjajo. Poleg tega se po njihovih opažanjih pojavlja vedno več otrok z metabolnimi motnjami, kot sta na primer sladkorna bolezen tipa 2 in metabolni sindrom, ki so se včasih pojavljale skoraj izključno pri odraslih. Poleg številnih škodljivih posledic za zdravje ima debelost tudi psihološke in socialne negativne učinke.
Ker po njihovih podatkih na razvoj nezdravih prehranskih navad in debelost vpliva tudi oglaševanje nezdrave hrane za otroke, si želijo zaščite otrok pred takšnim oglaševanjem.