Nezdrav življenjski slog, zvišan krvni tlak, povečane vrednosti krvnega sladkorja, čezmerna telesna teža in debelost ter povečane vrednosti krvnih maščob, zlasti holesterola, so znani dejavniki tveganja za srčno-žilne bolezni, ki so v Sloveniji še vedno najpogostejši vzrok smrti. "Čeprav se zdi, da smo pri obvladovanju bolezni srca in žilja dosegli velik napredek, saj smo v zadnjih desetletjih dosegli, da se je umrljivost zaradi njih znižala za 50 odstotkov, pa to še zdaleč ne pomeni, da smo dosegli vse," ob Svetovnem dnevu srca opozarja predsednik Društva za srce in internist Dr. Matija Cevc, ki dodaja. "Zbolevnost zaradi teh bolezni je še vedno zelo velika, med ženskami pa so še vedno glavni morilec.

Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije prireja prireditve po vsej Sloveniji, osrednja pa bo to soboto, 28. septembra od 10. do 13. ure na Prešernovem trgu v Ljubljani. Več preberite na www.zasrce.si.

Pri tem je strokovnjak opozoril na holesterol, ki je sicer v človeškem telesu nepogrešljiv, ko so njegove vrednosti nad dopustno mejo, postane eden od največjih dejavnikov tveganja za pojav srčno-žilnih zapletov.

Nove smernice pri holesterolu

Foto: V. L. Ker je glede tega še veliko možnosti za izboljšanje, so pred tremi tedni na evropskem kardiološkem kongresu sprejeli nove smernice za obvladovanje motenj v presnovi maščob. "Ker je holesterol v krvi vzrok za aterosklerotično žilno bolezen, je potrebno bistveno bolj odločno zniževanje njegove ravni. Cilljne ravni so se zato bistveno znižale; za tiste, ki imajo napredovano bolezen, poskušajo s tabletami in z zdravim načinom življenja doseči znižanje hol. < LDL 1,4 mmol/L, kar je bilo včasih nepojmljivo. Za zmerno ogrožene, tiste, za katere se pričakuje, da bodo zboleli v naslednjih desetih letih in jih svoj čas sploh ni bilo treba zdraviti, pa pod 2,6," je povedal Cevc.

Nespečnost, delovne obremenitve in partnerski odnosi

Sicer so na tokratnem kongresu še posebej opozorili na ogrožajoče dejavnike, na katere po Cevčevih besedah pogosto pozabljamo, to so delovne obremenitve in stres, nezadovoljstvo z družinskimi oziroma partnerskimi odnosi ter nespečnost. "Motnje v spanju povzročijo celo vrsto dodatnih zapletov, med njimi so najbolj pogosti diabetes, debelost in motnje v presnovi maščob. Odrasel človek bi moral spati od sedem do osem ur na noč,"  je dodal. 

Do pol ure To je navada, ki pomeni manjše tveganje za srčni infarkt in možgansko kap

Motnje spanja zvišajo ogroženost za srčno-žilne bolezni za 40 odstotkov, kronična delovna obremenitev pa za 30. Delovne obremenitve pogosto vodijo v depresijo kot tudi nespečnost. V takem primeru pa se zviša absolutna ogroženost za srčno žilno smrt kar z 1,6 na 7,1 na 1000 oseb na leto.

"Posebej ogroženi so tisti, ki ne morejo planirati svojega delovnega procesa ali na primer tisti, ki delajo ponoči." 

Motnje spanja (prebujanje, kratko spanje, zelo zgodnje prebujanje, težave zaspati) so povezane kar s trikrat večjo pojavnostjo sladkorne bolezni, zvišanim krvnim tlakom, debelostjo, kar vodi v pojavnost koronarne bolezni in tudi motenj srčnega ritma. "Med slednje spada tudi migetanje preddvorov (atrijska fibrilacija), ki je, v kolikor je ne prepoznamo in ustrezno zdravimo, eden od najpogostejših razlogov za ishemično možgansko kap."

Srce Srce: Včasih razbija kot noro, bi nas moralo skrbeti?

Odnosi zunaj zakona znatno povečajo stresno situacijo

"Raziskave so še pokazale, da nezadovoljstvo z zakonskim življenjem za 45 odstotkov poveča ogroženost. Poligamija na primer; ugotovitve kažejo, da se z odnosom, v katerem ima ena oseba več romantičnih partnerjev, za 100 odstotkov poveča prisotnost žilno koronalne bolezni. Sicer je znano tudi to, da odnosi zunaj zakona znatno povečujejo stresno situacijo, zato ni redko, da na urgenco dobimo infarkte, ko so prišli od prijateljic," je še dodal specialist internist. 

Poročeni z boljšo prognozo

"Sicer je znano tudi to, da imajo poročeni bistveno boljšo prognozo kot ločeni ali vdovci",  je še dodal Dr. Cevc.

Da to drži, je sicer pikazala tudi dve leti stara raziskava, v kateri je sodelovalo skoraj milijon odraslih Britancev. Ugotavlja, da imajo tisti, ki so poročeni, za 16 odstotkov več možnosti za preživetje.

Zdravje Raziskovali, kako zakon vpliva na zdravje

Sladkorna bolezen in srce

Bolezni srca in ožilja so tudi eden od največjih vzrokov smrtih pri ljudeh s sladkorno boleznijo, saj so sladkorni bolniki po besedah Katarine Vukelič iz Zdravstvenega doma Grosuplje dvakrat bolj ogroženi za srčno in možgansko kap.

Foto: V. L. "Zdravljenje sladkorne bolezni danes tako ni usmerjeno zgolj v nižanje ravni sladkorja v krvi, ampak tudi v nižanje krvnega tlaka in holesterola," je pojasnila Vukeličeva in dodala, da s celostnim pristopom zdravljenja preprečujejo zaplete sladkorne bolezni in izboljšujejo kakovost življenja.

150 minut gibanja na teden

Prvi korak za to je po njenih besedah sprememba življenjskega sloga, ki naj po zadnjih priporočilih kardiološkega in diabetološkega združenja vsebuje najmanj 150 minut gibanja na teden, nižanje previsoke telesne teže, zmanjšan vnos kalorij ter mediteranski tip uravnotežen prehrane z olivnim oljem in oreščki.

Zdravje Orehi: Ne boste verjeli, kako pomembno je to živilo

Gregor Starc s fakultete za šport je izpostavil tudi pomen športne dejavnosti za zdravo življenje in zmanjševanje tveganja za različne bolezni. Ob tem je opozoril, da podporni sistemi telesne dejavnosti v Sloveniji ne delujejo tako dobro, kot bi si želeli, poleg tega pa odrasli večinoma zelo slabo poznajo svoje telesne sposobnosti. Tudi zato so na fakulteti za šport začeli razvijati sistem, s katerim bi podobno kot spremljajo telesno pripravljenost učencev v programu Slofit, merjenje ponudili tudi odraslim.

vanda. levstik@zurnal24.si