Če menite, da je sterilna čistoča pomembna za zdravje vaših otrok, se očitno motite. Vsaj tako menijo nekateri strokovnjaki, ki pravijo, da s takšnim obvarovanjem otrok, naredite več škode kot koristi. John Gilbert and Rob Knight, znanstvenika s področja mikrobiologije, sta celo napisala knjigo z naslovom "Umazanija je dobra."

Znanstvenika zagovarjata hipotezo, da je izpostavljenost mikrobom in mikroorganizmom v otroštvu dejansko zdrava, saj tako lažje razvijemo naš imunski sistem

Foto: Profimedia Umazan otrok Kot pojasnjuje soavtorica knjige in avtorica znanstvenih člankov v častniku New York Times, Sandra Blakeslee, je pri otrocih, ki se igrajo v blatu in družijo z živalmi, manjša verjetnost, da bodo zboleli za astmo, diabetesom ali senenim nahodom. Brez zgodnje izpostavljenosti umazaniji in mikrobom, se namreč organizem ne more naučiti nadzora nad vsakodnevnimi vsiljivci, kot sta na primer hišni in cvetni prah. 

Pretiravali s čistočo

Kot navaja avtor knjige, so ljudje v zadnjih 150 letih, od odkritja, da mikrobi povzočajo bolezni, naredili prav vse za zaščito telesa pred vsemi vrstami gliv, virusov in bakterij. Zaradi pretirane higienska prakse, kot sta prekuhavanje vode in pasterizacija mleka, da o modernih sredstvih za razkuževanje sploh ne govorimo, največje posledice nosijo prav otroci. 

Amiši ne poznajo astme

Dokaz za to je tudi študija objavljena v znanstveni publikaciji  "The New England Journal of Medicine". V njej so primerjali imunski sistem otrok amišev, ki odraščajo na majhnih enodružinskih farmah in njim genetsko podobnim hutreritom, ki v nasprotju z amiši, živijo na velikih, industrializiranih kmetijah. Ugotovili so, da je med amiši, ki sicer živijo v prašnem okolju z veliko mikrobi, precej manj astme. 

Telo se ne more boriti proti resnejšim nevarnostim

Včasih smo živeli v okolju z veliko prahu, današnje hiše pa so čistejše, vendar grajene v okolju s kemikalijami in delci v zraku, navajajo strokovnjaki. Če otrok ne spustimo ven, na zrak, se njihov imunski sistem, ki praktično nikoli ne pride v stik z umazanijo, ne more razviti oziroma okrepiti, kar pomeni, da se ne more boriti proti resnejšim nevarnostim.

Dr. Gilbert ob tem navaja, da zgodnja izpostavljenost mikrobom poleg imunskega sistema, vpliva tudi na otrokov endokrini sistem in na njegov nevrološki razvoj. 

Otroci in hišni ljubljenčki

Foto: Profimedia otrok in pes Podobna, najnovejša študija kanadskih raziskovalcev je pokazala, da so ljudje, ki so odraščali s hišnimi ljubljenčki, v poznejši starosti imeli manj težav debelostjo, zaradi zgodnejše izpostavljenosti bakterijam, pa so imeli tudi manj težav zaradi alergij. 

dezurni@zurnal24.si