Nedavno nazaj so na Japonskem izvedli zanimivo raziskavo, ki je pokazala, da imajo ljudje z večjim številom svojih zob, manjšo verjetnost za razvoj Alzhajmerjeve demence (AD).

Gre seveda za starejše ljudi v starosti na 60 let, ki so z leti izgubili nekaj svojih zob. Pri tistih, ki so jih izgubili več, je tveganje za demenco precej večje.

Raziskava, objavljena v "Journal of the American Geriatrics Society" - časopis ameriškega združenja za geriatrijo - navaja, da obstaja pri ljudeh, ki jim je v omenjeni starosti ostalo od deset do 19 zob, za 62 odstotkov večje tveganje za AD.

Za tiste, ki jih imajo zelo malo, od enega do osem, pa je to tveganje že 81 odstotno. Strokovnjaki so še opozorili, da povezave med izgubo zob in večjim tveganjem za vaskularno demenco v starosti, niso našli.

Zakaj tako?

Strokovnjaki ugotavljajo, da zobna gniloba in bolezni dlesni povzročajo vnetja, ki kot kaže usodno vplivajo tudi na razvoj te, sicer precej razširjene bolezni med starejšimi.

Kot je znano, zanemarjanje zob odraža pomanjkanje skrbi za splošno zdravje, zato v raziskavi poudarjajo pomen spodbujanja redne in pravilne ustne higiene že v zgodnji mladosti: "S tem bi zmanjšali tudi tveganje za Alzheimerjevo bolezen v starejših letih," so zapisali. 

Preberite še:

Kuga 21. stoletja: Strokovnjaki pričakujejo epidemijo

Foto: Profimedia Možgani Alzheimerjeva bolezen Alzheimerjeva bolezen je neozdravljiva bolezen. V najpogostejši obliki prizadene starejše od 65 let, obstaja pa tudi manj pogosta oblika z zgodnjim nastopom. Njen razvoj se lahko začne več let pred postavitvijo diagnoze. V zgodnjih stopnjah so pacientove težave pogosto napačno diagnosticirane kot s staranjem povezana izguba spomina ali stres.

Osamljeni in zmedeni

Ko bolezen napreduje, se pojavijo: zmedenost, jezavost, nihanja razpoloženja, izgubljanje jezikovnih sposobnosti, izguba dolgoročnega spomina ter splošen umik prizadetega v osamo. Pacient sčasoma izgubi tudi različne telesne funkcije, kar končno privede do smrti. Vzrok in napredovanje Alzheimerjeve bolezni sta slabo poznana. Raziskave kažejo, da je bolezen povezana s pojavom senilnih plakov in nevrofibrilarnih pentelj v možganih. Ker Alzheimerjeve bolezni ne znamo pozdraviti in poteka degenerativno, je osrednjega pomena skrb za pacienta.

Vaskularna demenca je razmeroma pogosta oblika demence, ki nastane zaradi žilnih sprememb v možganih. Pacienti imajo pogosto povišan krvni tlak, ki povzroča okvare žil in nastanek infarktov. Razvije se po več zaporednih kapeh, največkrat med 60. in 70. letom starosti. Upad sposobnosti se začne nenadoma, niso pa vse sposobnosti enako prizadete. Pogosta je kombinacija vaskularne demence in Alzheimerjeve bolezni. Pri teh dveh vrstah demenc je pomembno zgodnje odkrivanje in zdravljenje dejavnikov tveganja: visokega krvnega tlaka, sladkorne bolezni, povišanih maščob v krvi, bolezni srca, opustitev kajenja.

dezurni@zurnal24.si