Začel se je svetovni in evropski teden cepljenja, s katerim želi Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) opozoriti na globalni upad stopnje cepljenja, kar je v veliki meri povzročila pandemija covida-19. 

Leta 2021 je 25 milijonov otrok zamudilo vsaj eno osnovno cepljenje, kar je povzročilo izgubo napredka, doseženega v letih pred pandemijo.

Z upadom precepljenosti se soočamo tudi v Sloveniji. Kot je na današnji novinarski konferenci pojasnila vodja centra za nalezljive bolezni pri NIJZ Marta Grgič Vitek, se je med epidemijo covida-19 skoraj pri vseh cepljenih precepljenost znižala tako pri obveznih kot priporočenih cepljenjih.

Po njenih podatkih se je precepljenost s šestvalentnim cepivom pri otroških boleznih v letu 2022 znižala na manj kot 90 odstotkov, kar je občuten padec. Gre za obvezno cepljenje proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, hemofilusu influence tipa b, otroški paralizi in hepatitisu B. Tudi precepljenost proti pnevmokoknim okužbam je upadla na 61 odstotkov.

Upad cepljenja proti gripi

Precepljenost proti gripi se je v sezoni 2021/22 v celotni populaciji znižala na osem odstotkov, medtem ko je bila v letu prej deset odstotkov. Enako je ta precepljenost pri starejših od 65 let padla z 28 na 25 odstotkov, kar je po mnenju Grgič Vitek še zelo daleč od priporočil Svetovne zdravstvene organizacije.

Za preprečitev izbruhov bolezni

V Sloveniji shema cepljenja temelji na tem, kako se naš imunski sistem odziva na cepiva v različnih starostih in kdaj so ljudje najbolj izpostavljeni hudim boleznim. "Bistveno je, da se starši zavedajo, kako pomembno je, da njihovi otroci nadoknadijo morebitne odložene ali izpuščene odmerke cepiva. S cepljenjem lahko preprečimo izbruhe bolezni in morebitne nepredvidene grožnje zdravstvenemu varstvu. Tudi zaščita najranljivejših pred hujšimi zapleti covida-19 še naprej ostaja pomembna naloga," opozarjajo pri NIJZ. 

Splošna obvezna in priporočena cepljenja, ki veljajo za večino otrok in jih krije osnovno zdravstveno zavarovanje, so v Sloveniji:

• obvezno cepljenje proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, hemofilusu influence tipa b, otroški paralizi in hepatitisu B,
• obvezno cepljenje proti ošpicam, mumpsu in rdečkam ter
• priporočljivo cepljenje proti pnevmokoknim okužbam, gripi, klopnemu meningoencefalitisu (KME) ter humanim papiloma virusom (HPV).

Obetajo se nekatere spremembe

Čeprav letošnjega koledarja cepljenja še niso objavili, je Grgič Vitek opozorila na spremembo pri cepljenju otrok proti klopnemu meningoencefalitisu. Od leta 2019 je v Sloveniji v program cepljenja uvedeno cepljenje otrok proti klopnemu meningoencefalitisu (KME), in sicer za otroke, ki v tekočem letu dopolnijo 3 leta starosti. Cepljenje za to skupino se opravi s tremi odmerki cepiva, ki se plačajo iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja (OZZ). Z letošnjim šolskim letom se bo to spremenilo. "Tega ne bomo več imeli, ker so ti otroci, ki so letos stari tri leta, imeli možnost tega cepljenja že s prvim letom starosti. Sicer cepljenje v breme ZZZS danes pripada otrokom do sedmega leta starosti, " je pojasnila vodja centra za nalezljive bolezni pri NIJZ. 

Tudi pri odraslih je od leta 2019 v Sloveniji v program cepljenja uvedeno cepljenje odraslih proti KME in sicer za osebe, ki v tekočem letu dopolnijo 49 let, ki se plačajo iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja (OZZ). Iz OZZ se praviloma financira osnovno cepljenje s tremi odmerki.

Spremenjeno bo tudi cepljenje s četrtim odmerkom proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju, ki se iz tretjega prenaša v drugi razred osnovne šole. "To se bo zgodilo z letošnjim letom, saj se bo to cepljenje uskladilo z novo shemo sistematskih pregledov," je dodala Grgič Vitek.

Spremenilo se bo tudi cepljenje proti tetanusu, ki so ga deležni srednješolci pri sistematskem pregledu.To cepivo se bo nadomestilo s cepivom proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju, saj cepiva proti tetanusu ne bo več na voljo. 

dezurni@styria-media.si