Podatki raziskave Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju (HBSC 2022), ki jo je že šestič zapored izvedel Nacionalni inštitut za javno zdravje, kažejo, da je občutke osamljenosti v zadnjem letu izkusil vsak šesti mladostnik v starosti 11, 13, 15 in 17 let.

Več kot tretjina mladostnikov je poročala o rednem doživljanju vsaj dveh psihosomatskih simptomov, skoraj sedem odstotkov mladostnikov ima visoko stopnjo simptomov anksioznosti, približno tretjina mladostnikov pa ima povišano verjetnost depresije, izsledke raziskave povzema NIJZ. 

"Primerjava podatkov iz obdobij pred in po pandemiji covida-19 kaže na zvišanje odstotka mladostnikov v starosti 11, 13, 15 in 17 let s povišano verjetnostjo depresije ter na zvišanje odstotka 17-letnih mladostnikov, ki so poročali o rednem doživljanju vsaj dveh psihosomatskih simptomov. Mladostniki poročajo tudi o manj zadovoljstva z življenjem. V 20-letnem obdobju izvajanja raziskave v Sloveniji se je znižal odstotek mladostnikov, ki svoje zdravje ocenjujejo kot odlično," navaja NIJZ. 

Osamljenost

Po podatkih raziskave HBSC 2022 je v zadnjem letu občutke osamljenosti izkusil vsak šesti mladostnik v starosti 11, 13, 15 in 17 let.  Pogostost občutkov osamljenosti s starostjo narašča in ti občutki so v največji meri prisotni med 15 in 17-letnimi mladostniki.  Med dekleti so občutki osamljenosti prisotni v večji meri kot med fanti.

Psihisomatski simptomi

Več kot tretjina (35,7 %) mladostnikov poroča o rednem (tedenskem) doživljanju vsaj dveh psihosomatskih simptomov. Psihosomatske simptome najpogosteje doživljajo 17-letniki in dekleta. Najpogostejši psihosomatski simptomi, ki jih doživljajo mladostniki, so: nervoza, nespečnost in razdražljivost.

Anksioznost, depresija

Skoraj sedem odstotkov mladostnikov se uvršča v kategorijo z visoko stopnjo simptomov anksioznosti oz. težjo anksioznostjo. Odstotek mladostnikov s težjo anksioznostjo s starostjo narašča in je višji med 15- in 17-letniki kot med mlajšimi mladostniki. Med dekleti je visoka stopanj anksioznosti prisotna v večji meri kot med fanti.

Nekaj manj kot tretjina (30,7 %) mladostnikov je na lestvici/indeksu SZO-5 dosegla rezultat, ki kaže na povišano verjetnost depresije. Dekleta in mladostniki v starosti 15- in 17-let so v večji meri ranljivi za povišano verjetnost depresije, kot so fantje in mlajši mladostniki.

Po besedah vodje HBSC raziskave Helene Jeriček  Klanšček je bila v raziskavi narejena tudi primerjava podatkov s področja duševnega zdravja iz obdobij pred in po pandemiji covida-19: "V obdobju od 2018 do 2022 smo ugotovili poslabšanje pri treh kazalnikih s področja duševnega zdravja, in sicer se je odstotek mladostnikov v starosti 11, 13, 15 in 17 let s povišano verjetnostjo depresije iz 13 zvišal na 30 odstotkov, odstotek mladostnikov, ki so zelo zadovoljni z življenjem pa se je znižal. Poleg tega smo pri 17-letnikih ugotovili zvišanje odstotka tistih, ki poročajo o rednem doživljanju vsaj dveh psihosomatskih simptomov." 

Foto: Profimedia Po besedah raziskovalke se raziskava Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju izvaja že 20 let v Sloveniji in 40 let v mednarodnem prostoru. "Gre za zelo pomembno mednarodno raziskavo, pri kateri sodeluje že več kot 50 držav in ki prinaša vpoglede v stanje, trende in mednarodne primerjave med mladostniki, starimi 11, 13 in 15 let. V Sloveniji smo leta 2018 vključili tudi 17-letnike. Raziskava vključuje različna vedenja – od tveganih vedenj, življenjskega sloga, spanja, doživljanje šole, družinskih odnosov, do samoocene zdravja, duševnega zdravja, uporabe digitalnih tehnologij, nasilje itd. in je podlaga za načrtovanje strategij in ukrepov na teh področjih."

Zadnjih dvajset let

20-letni trendi, ki prikazujejo spremembe na področju z zdravjem povezanih vedenj  otrok in mladostnikov od prve raziskave do danes, kažejo, da se je v obdobju 2002-2022 znižal odstotek mladostnikov v starosti 11, 13 in 15 let, ki svoje zdravje ocenjujejo kot odlično, odstotek mladostnikov, ki doživljajo dva ali več psihološka oz. psihosomatska simptoma se je zvišal, odstotek mladostnikov, ki so zelo zadovoljni s svojim življenjem, pa se v tem obdobju ni spremenil.

dezurni@styria-media.si