Slovenija se lahko pohvali s sprotnim spremljanjem vpliva epidemije covid-19 na breme raka v državi. In podatki so zaskrbljujoči. Med epidemijo covida-19 smo v Sloveniji odkrili manj raka kot sicer, kar pa ne pomeni, da je bilo rakavih obolenj manj, le odkrivajo jih pozneje. Vzroka sta najverjetneje dva; ljudje so odlašali z odhodom k zdravniku, poleg tega so bili družinski zdravniki težje dostopni, kar še posebej velja za starejše ljudi. Ti pogosto ne znajo uporabljati elektronske pošte, telefoni po ordinacijah pa so bili prezasedeni. 

Če bolniki pridejo do zdravnika v napredovalih stadijih bolezni in se zdravljenje raka prične z zamudo, lahko pričakujemo slabše izide zdravljenja, slabšo kakovost življenja in slabše preživetje, kar onkologe tudi najbolj skrbi.

Preseneča leto 2022

Podatki med drugim kažejo, da je epidemija covid-19 pomembno vplivala na raka tudi v prvi polovici leta 2022, v času tako imenovanega omikron vala. "Leto 2022 nas presenetilo, res je, to je problem, verjetno zato, ker smo takrat imeli  grozovite številke obolelih zaradi covida," je povedala Vesna Zadnik, vodja Epidemiologije in registra raka na OI. Dober podatek je ta, da je bilo v poletnih mesecih več odkritih rakov. "Večje število novih diagnoz raka je bilo v poletnih mesecih, vendar s tem še vedno nismo nadoknadili manka iz celotnega obdobja epidemije. Prav tako pa pri tem ni upoštevan pričakovan letni trend rasti novih diagnoz raka, ki je dva odstotka," je pojasnila Zadnik. 

V vseh treh epidemičnih letih — 2020, 2021 in prvi polovici leta 2022 — je število novo postavljenih diagnoz značilno padlo v primerjavi z letom 2019. Padec v letu 2020 je bil za 6 odstotkov, v letu 2021 za 3 tri odstotke v prvi polovici leta 2022 pa osem odstotkov.  

Največji manjko pri raku dojk in prostate

Padec novih primerov raka je sicer različen glede na vrsto raka. "Največji padec diagnoz smo opazovali pri raku dojk in prostate (okoli 20 %), nekoliko manjši pa pri raku debelega črevesa in danke ter ne-melanomskem kožnem raku (do 10 %). Pri malignem melanomu in limfomih je bil padec diagnoz prisoten le v letu 2020, v letu 2021 in 2022 pa so se številke vrnile na vrednosti iz leta 2019, kar vseeno pomeni, da manjka diagnoz iz leta 2020 še nismo nadoknadili. Le pri pljučnem raku smo v vseh treh letih, vključenih v analizo, opazovali porast primerov za okoli 10 % glede na leto 2019, kar bi morda lahko bila posledica prilagojenih poti sprejemanja onkoloških bolnikov zaradi zasedenosti določenih bolnišnic s covidnimi bolniki in posledične preusmeritve bolnikov z rakom v dve bolnišnici, vključeni v analizo. Porast odkritih primerov pljučnega raka bi lahko bil tudi posledica intenzivnejše slikovne diagnostike pri bolnikih s covid-19, ki prizadene isti organ, pljuča," je še povedala epidemiologinja. 

Bodite vztrajni

Foto: Saša Despot onkološki inštitut Onkologi pozivajo prebivalce, da upoštevajo priporočila za zdrav življenjski slog, se odzovejo na vabila v presejalne programe ZORA, DORA, Svit, ob sumljivih simptomih in znakih raka pa naj se takoj obrnejo na osebnega zdravnika in naj bodo pri tem vztrajni. 

Rak je v sodobnem času eden najpomembnejših zdravstvenih problemov naše družbe. Podatki nacionalnega registra raka kažejo, da letno za rakom na novo zboli več kot 16.000 Slovenk in Slovencev, več kot 6.500 jih zaradi raka umre. Danes živi med nami več kot 120.000 oseb z diagnozo rak. 

dezurni@styria-media.si