"Povzročitelji vnetij postajajo odporni na antibiotike in v državah, kjer je odpornost visoka, imajo veliko težavo v bolnišnicah, prihaja do seps, prihaja do smrti zaradi okužbe. Nekateri napovedujejo, da bomo zaradi tega čez nekaj let tam, kjer smo bili, ko še ni bilo antibiotikov. Torej bomo začeli umirati zaradi takšnih okužb, pri katerih se nam ozdravitev zdaj zdi samoumevna, pljučnic in podobno," razlaga Jurij Fürst direktor oddelka za zdravila na Zavodu za zdravtveno zavarovanje (ZZZS).

Tako kot v svetu, je tudi pri nas polovica antibiotikov predpisanih nepotrebno ali nepravilno.

WHO objavil seznam superbakterij Odpornost proti antibiotikom narašča, zmanjkuje možnosti zdravljenja

Najbolj odporne bakterije pri okužbah sečil

Najbolj odpornost na antibiotike narašča pri vnetjih sečil, ne glede na to, da je količinsko uporaba antibiotikov ves čas enaka. "Okužbe sečil so ena največjih problemov, zlasti v bolnišnicah, kjer se že postavlja vprašanje, s čim sploh še zdraviti in lahko zaradi enega vnetja sečil, če se razširi, pride v sepso, umreš. Zdravniki včasih nimajo česa prijeti v roke," pravi Fürst

Vendar pa pri okužbah sečil, kot razlaga predsednik nacionalne komisije za smotrno rabo protimikrobnih zdravil na ministrstvu za zdravje Milana Čižman, manj nepravilnosti, največ jih je pri okužbah dihal, predvsem zgornjih."Pogosto gre za lažje okužbe, ki same minejo in je treba počakati in spremljati, ali gre za zaplet ali ne."

Od sedmih primerov vnetja ušes jih šest ne potrebuje antibiotika in se pozdravijo same od sebe.

90 odstotkov vseh antibiotikov je predpisanih ambulantno, največ za okužbe zgornjih dihal in vnetja useša, na tretjem mestu za zdravljenje brontihitosa. "Predpisovali smo neprimerno preveč antibiotikov, pri vnetjih žrela 75 odstotkov, pri vnetjih ušes celo v 90 odstotkih," razlaga Čižman. Predpisovanje antibiotiokov ponovno narašča od leta 2009.

Najnovejša raziskava To lahko povzročijo nekateri antibiotiki

Na Nizozemskem in na Švedskem pediatri za otroke predpišejo za polovico manj antibiotikov kot v Sloveniji, kar pomeni, da se našim otrokom še vedno predpiše bistveno preveč antibiotikov, kot bi bilo potrebno.

Zdravniki v strahu pred pacienti

Kaj so razlogi, da se zdravniki odločijo za terapijo z antibiotikom, tudi takrat, ko ni potrebna ali celo neustrezna, saj gre za virusno obolenje. "Včasih gre za zahtevo ali pričakovanje pacienta in je zdravnik pod pritiskom. Drug razlog je negotova diagnoza. Nekateri zdravniki tudi niso pripravljeni bolnika čez dan ali dva naročiti na kontrolo in mu zato že takoj predpišejo antibiotik. Na eno strani je bolnik, na drugi zdravnik in oboje skupaj rezultira v večjem predpisovanju antibiotiokov, kot bi želeli," razloge za prekomerno in nepotrebno predpisovanje anttibiotikov opisuje infektolog Čižman.

Cilj, ki naj bi ga dosegli do leta 2022 je znižati rabo antibiotikov za četrtino.

Eden od ustreznih načinov znižanja predpisovanja antibiotikov je tudi sistem, ko zdravnik bolniku pri prvi obravnavi še ne predpiše  antibiotika, ampak ga naroči na kotrolo čez dva ali tri dni. "Če ni bolje, oziroma je slabše, mu predpiše antibiotik," pravi Čižman. 

Da bi zdravnike vzpodbudili za predpisovanje antibiotikov bolj skladno s strokovnimi smernicami, so jim danes poslali dodatna navodila, štiri kartone s priporočili za predpisovanje antibiotikov v primeru a vnetja žrela, vnetja obnosnih votlin, bronhitisa in vnetja srednjega ušesa. Direktor ZZZS ob tem poudarja, da ne gre za varčevanje javnega denarja iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, ampak sledenje stroki, ki opozarja na vse večje nevarnosti prekomerne rabe antibiotikov. S tem naj bi dosegli tudi manjšo uporabo  antibiotikov širokega spektra in bolnike zdraviti bolj usmerjeno.

Antibiotiki Je treba pojesti vse predpisane antibiotike ali ne?

.