"Ravno danes mi je znanka poslala oglase za službe, kjer so plače v moji stroki tudi do dvakrat višje. Trenutno si s plačo pokrijem le tekoče stroške in najemnino, privarčevati mi žal ne uspe nič. Kljub temu sem se za zdaj odločil, da službe še ne bom menjal, saj v tem delu uživam in se lahko še veliko naučim. Res pa je, da zaradi nizkega plačila verjetno ne bom vztrajal več let," pove naš sogovornik, mlad magister farmacije, ki je zaposlen v eni od poslovalnic ljubljanskih lekarn. "Menim, da bo to kmalu postal velik problem, saj večina farmacevtov zaposlitev išče v industriji," doda ob tem. 

Kronično pomanjkanje kadra

Tudi zato, ker se magistri farmacije raje odločajo za zaposlitev zunaj lekarniške dejavnosti, v lekarnah vse bolj primanjkuje kadra. V zadnjem letu je postalo tako kritično, da je ogroženo njihovo nemoteno delovanje. Sicer po podatkih lekarniške zbornice v Sloveniji primanjkuje 300 magistrov farmacije.

Poleg magistrov farmacije primanjkuje tudi 150 farmacevtskih tehnikov, katerih plača je, kot je dodal naš sogovornik, mizerna. Njegovi sodelavci farmacevtski tehniki, ki med drugim v lekarnah prodajajo prehranska dopolnila in svetujejo bolnikom, mu povedo, da končani srednji šoli začnejo delati z manj kot minimalno plačo.

Farmacevti odhajajo drugam

"Menim, da je to nedopustno, da kdorkoli začne s plačo, ki je nižja od minimalne. Ko to velja za farmacevtskega tehnika, je to toliko bolj nedopustno, saj je njegova začetna plača izenačena s plačo delavcev brez poklica,"  doda predsednica Lekarniške zbornice Slovenije Darja Potočnik Benčič. 

Foto: Saša Despot ljubljana 24.02.2012 zaprta lekarna Ljubljana Mirje, stavba; foto:Sasa Despot Lekarne in farmacevti so neposredno dostopni zdravstveni strokovnjaki praktično vse dni v letu. Zato se pacienti nanje obračajo s številnimi stiskami in težavami. Zaradi bistvenega povečanja obsega dela in podaljšanja časa obravnave posameznega pacienta, neugodnih delovnih pogojev, kot so izmensko delo, delo ob sobotah, nočno dežurno delo ter dežurno delo ob nedeljah in praznikih, ter nekonkurenčnega plačila in nezmožnosti primernega nagrajevanja javnih uslužbencev, gredo farmacevti raje drugam. "Zagotovo je na prvem mestu hudo prenizko vrednotenje dela in odgovornosti, na drugem pa delovni pogoji. Omenim naj še vedno večje pritiske na zaposlene v lekarnah, ki so posledica slabe dostopnosti drugih izvajalcev," doda Potočnik Benčič. 

Primorani zapirati lekarne

V naši največji lekarniški mreži, v Lekarni Ljubljana, trenutno primanjkuje 15 magistrov farmacije. "Predvsem mladi odhajajo na druga delovna mesta v farmacevtsko industrijo in predstavništva. V osrednji Sloveniji je največ tovrstnih zaposlitvenih možnosti, ki so s svojimi materialnimi in delovnimi pogoji veliko bolj zanimivi," pojasnijo v Lekarni Ljubljana, kjer so morali zapreti vrata šestih lekarn, od tega štiri v Ljubljani. 

Foto: Anže Petkovšek Lekarna

Poleg tega prilagajajo odpiralne čase v posameznih enotah in celo zmanjšujejo obseg izvajanja dnevnih dežurstev ob sobotah, nedeljah in praznikih. "Pomanjkanje strokovnega kadra, ki se je začelo med pandemijo Covida-19, se je v zadnjih dveh letih zaostrilo do te mere, da ogroža nemoteno delovanje lekarn. Kljub izvajanju različnih aktivnosti za pridobivanje in ohranjanje strokovnega kadra v enotah Lekarne Ljubljana smo žal primorani odpiralne čase prilagajati in jih v posameznih enotah skrajšati oziroma manjše enote začasno zapreti," so nam povedali. 

V Sloveniji ena fakulteta za farmacijo

V Lekarni Ljubljana še opozarjajo, da vsako leto študij na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani zaključi manjše število magistrov farmacije, med katerimi se le redki odločijo za zaposlitev v lekarniški dejavnosti.

Sicer imamo le eno fakulteto, pa še ta je imela do letošnjega leta omejeno število vpisnih mest. Zaradi  potrebnih posebnih znanj ter veščin za delo v lekarniški dejavnosti (strokovni izpit, licenca) ter omejenega vpisa študentov na fakulteto je iskanje kvalificiranega kadra omejeno. "Poleg navedenega je tako kot v drugih tudi v lekarniški dejavnosti viden vpliv demografskih sprememb, opažamo pa tudi, da so se spremenile želje in potrebe zaposlenih glede delovnega okolja ter zagotavljanja ravnotežja med delom in zasebnim življenjem. Veliko je tudi selitev iz Ljubljane, kjer so najvišji stroški za bivanje. Tujcev v lekarnah pa skoraj ne zaposlujemo, saj so pogoji za zaposlitev v Republiki Sloveniji zanje prezahtevni," navajajo v Lekarni Ljubljana.

Kako privabiti mlade

Menijo, da reševanje problemov zaradi pomanjkanja kadra v lekarniški dejavnosti zahteva spremembe in sprejetje ukrepov na ravni države. "Že več več let opozarjamo ministrstvo za zdravje in predlagamo možne rešitve, med katerimi so tudi sistemsko in interventno reševanje delovnih pogojev ter plačila za delo strokovnih lekarniških delavcev. Prav tako smo v kontaktu s Fakulteto za farmacijo, saj je pomembno, da fakulteta poveča razpoložljivost izobraževalnih programov in študente tekom študija bolje seznani in motivira za lekarniško dejavnostjo. V sklopu razpisa za štipendije Mestne občine Ljubljana razpisujemo tudi kadrovske štipendije za študente magistrskega programa farmacije," dodajajo v Ljubljanskih lekarnah. 

Na pomanjkanje farmacevtov opozarjajo tudi od drugod po Sloveniji. "V Lekarnah Maribor zaenkrat nismo krajšali delovnih časov lekarn ali jih zapirali, saj nam še uspe pridobiti kader in organizirati delo v lekarnah. Za nove dodatne lekarniške storitve bomo v bodoče potrebovali več magistrov farmacije, temu pa morajo slediti tudi standardi in normativi v lekarniški dejavnosti," so dodali.

vanda.levstik@styria-media.si