V šolah in na fakultetah ravno v teh dneh potekajo testi, matura, zaključni izpiti, zato na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje ( NIJZ) mlade in njihove starše opozarjajo na pitje tekočine, saj pomanjkanje le te še kako vpliva na delovanje vseh telesnih in duševnih funkcij.
Pijte in še enkrat pijte
"V vodi potekajo vsi presnovni procesi v telesu in že blaga izsušitev, katere prvi znak je žeja, lahko pomembno zmanjša naše telesne in duševne sposobnosti. Slab rezultat na testu ali izpitu po telesni aktivnosti je tako možno deloma pripisati tudi izsušitvi ali dehidraciji. Mladostniki, ki imajo dvoodstotno dehidriranost, zaradi tega na preizkusu znanja lahko dosežejo tudi za eno oceno nižji uspeh," pojasnjujejo na NIJZ.
Dodajajo, da je treba narediti vse, da izsušitev preprečimo, kar seveda dosežemo z uživanjem zadostnih količin tekočine.
Na dan naj bi popili dva litra tekočine, priporočajo strokovnjaki. Za vsako uro športne aktivnosti je načeloma potrebno dodati še liter tekočine.
V telesu se dogaja marsikaj
S pomočjo uravnavanja količin telesnih tekočin se uravnava tudi telesna temperatura, kar pomeni, da če je vroče, se s potenjem znižuje telesna temperatura.
Vsi presnovni procesi v telesu potekajo v raztopinah, odpadni presnovki se s tekočino iz telesa izplavljajo preko ledvic. Če telo ne dobi zadosti tekočin, se zmanjša volumen krvi, kar zmanjša oskrbo tkiv s kisikom in hranili.
Kdaj postanemo žejni?
Občutek žeje se pojavi šele, ko v telesu nastane opazna približno eno odstotna izsušitev. Pomembno je, da prepoznavamo ali imamo zadosti vode v organizmu. To najbolje zaznamo z občutkom za žejo in s pogostostjo odvajanja vode: "Če je urin temnejši in hodimo redko na vodo, je to dodaten znak, da moramo zaužiti več tekočine," dodajajo strokovnjaki NIJZ.
Znaki dehidracije
Znaki blage dehidracije pri odraslih so: žeja, suha usta, slabša napetost kože (turgor), utrujenost, glavobol, izločanje manjše količine urina kot sicer, urin je temnejši, s stopnjevanjem dehidracije pa se lahko pojavijo še višja frekvenca bitja srca in dihanja, nižanje krvnega tlaka, krči, slabost, suha koža, vrtoglavica, zmedenost, omedlevica, motnje vida in smrt.
V poletnih mesecih moramo biti posebej pozorni na otroke in starejše, saj imajo ti bodisi večje potrebe po tekočini ali pa niso sposobni tako dobro uravnavati telesne temperature kot odrasli. Starejši ljudje imajo pogosto slabši občutek za žejo in si pogosto sami ne zmorejo pomagati ali ne prepoznajo nevarnosti. Enako velja za otroke.
dezurni@zurnal24.si