Svetovni dan spanja, ki ga obeležujemo danes, tokrat poteka pod sloganom Spanje je ključno za zdravje. Spanje je namreč poleg zdrave prehrane in telesne dejavnosti steber človekovega zdravja, neurejeno spanje pa lahko predstavlja tveganje. Na NIJZ ob tem opozarjajo, da na vzroke pomanjkanja spanja lahko vplivamo sami.
Svetovni dan spanja poteka pod okriljem Svetovne zveze za spanje, namenjen pa je ozaveščanju javnosti o pomembnosti spanja in njegovega vpliva na zdravje. Kot opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), je spanje eden od ključnih gradnikov posameznikovega telesnega, duševnega in socialnega blagostanja. Vpliva na vsa področja človekovega delovanja in kakovost življenja v vseh starostnih obdobjih.
Kdaj govorimo o kakovostnem spanju?
Poleg dolžine spanja so sicer pomembni tudi kakovost, primerna časovna umeščenost in reden urnik spanja. O kakovostnem spanju govorimo, kadar zvečer potrebujemo čim krajši čas, da zaspimo, se preko noči čim manjkrat prebujamo, zjutraj pa se večinoma zbudimo sveži in spočiti ter čez dan normalno opravljamo vsakodnevne aktivnosti.
Spanje je po navedbah NIJZ ključni pokazatelj splošnega zdravja in dobrega počutja. Blagodejno vpliva na srce in ožilje, na celično obnovo in presnovo, uravnava količino inzulina in glukoze ter vpliva na raven razpoložljive energije in našo telesno pripravljenost. Spanje je pomembno tudi za normalno delovanje možganov, saj okrepi vrsto možganskih funkcij, so še zapisali na NIJZ. Dodajajo, da urejeno spanje tudi krepi imunski sistem, nenazadnje pa ima ugoden vpliv tudi na naše duševno zdravje in dobro počutje.
Na najpogostejše vzroke pomanjkanja spanja lahko v veliki meri vplivamo sami, so še poudarili. Če prepoznamo težave s spanjem, lahko strokovno pomoč poiščemo v lekarni ali pri osebnem zdravniku, ki nas lahko napoti tudi v nadaljnjo obravnavo k specialistu.
Zaradi te motnje trpi 150.000 prebivalcev Slovenije
Izpostavili so tudi motnje dihanja v spanju, ki so pogosta motnja spanja in vedno bolj pereč javnozdravstveni problem, za katerim po ocenah trpi 150.000 prebivalcev Slovenije. "Motnje dihanja poleg nespečnosti uvrščamo med najpogostejše motnje spanja, tudi med najnevarnejše. Vsaka zapora pretoka zraka v zgornjih dihalih posledično pomeni prekinitev dovajanja kisika možganom, za telo pomeni stres. Posledice pa so lahko povišan krvni tlak, povišana raven maščob in povišana raven sladkorja v krvi," je za Žurnal dejala Specialistka nevrologije in klinična nevrofiziologinja Lea Dolenc Grošelj.