Jutri bomo obeležili Dan brez cigarete, ki lahko vsem kadilcem pomeni priložnost in spodbudo za opustitev kajenja.

"Zaradi bolezni, povzročenih s kajenjem, umre približno polovica kadilcev. V Sloveniji to vsako leto pomeni smrt 3.600 posameznikov ali skoraj 10 na dan, pri čemer vsak četrti umre pred 60. letom starosti," opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).

Pravijo, da čimprejšnja opustitev kajenja pomembno izboljša zdravje in podaljša življenjsko dobo. V pomoč pri opustitvi kajenja so v Sloveniji na voljo številne brezplačne vrste pomoči, tudi svetovalni telefon za pomoč pri opuščanju kajenja na številki 080 2777.

Na NIJZ so prepričani, da so bolezni in smrti, povzročene s kajenjem, preprečljive in nepotrebne.

Pomoč pri opuščanju

Več kot polovica kadilcev želi prenehati s kajenjem, veliko jih v prvih nekaj poskusih ni uspešnih, zato jim je na voljo pomoč pri opuščanju kajenja.

"Opustitev kajenja je koristna za zdravje v kateremkoli obdobju življenja, največje koristi za zdravje pa prinaša opustitev kajenja pred 40. letom," je pojasnila Tadeja Hočevar z NIJZ in navedla oblike različnih programov pomoči od odvajanja od kajenja: "Programi opuščanja kajenja potekajo v zdravstvenovzgojnih centrih, ki so v zdravstvenih domovih po vsej Sloveniji. Kadilci, ki želijo opustiti kajenje, se lahko kadarkoli obrnejo na najbližji zdravstvenovzgojni center in ne potrebujejo napotitve s strani osebnega zdravnika. Lahko izbirajo med skupinskim in individualnim svetovanjem za opuščanje kajenja."

Dodala je, da je kadilcem, ki želijo opustiti kajenje ali potrebujejo pomoč pri vzdrževanju abstinence, na voljo tudi svetovalni telefon, kjer svetovanje izvajajo usposobljeni svetovalci. Klic na svetovalni telefon 080 27 77 je brezplačen, telefonska številka pa deluje vsak delovnik med 17. in 20. uro. 

Kadi približno četrtina odraslih prebivalcev Slovenije

"V Sloveniji še vedno kadi skoraj vsak četrti odrasli prebivalec, kar je povezano s pojavom številnih bolezni, smrti ter velikimi stroški za posameznika, njegovo družino, zdravstvo in celotno družbo. Zato si moramo prizadevati, da razširjenost kajenja med prebivalci čimbolj zmanjšamo," so prepričani na NIJZ. Pri zakonodajnih ukrepih nadzora nad tobakom Slovenija v primerjavi z drugimi evropskimi državami krepko zaostaja. 

''Do maja 2016 moramo sicer v slovensko zakonodajo uvesti ukrepe, ki jih prinaša nova evropska direktiva na tem področju, vendar pa moramo za čim večje znižanje deleža kadilcev in škodljivih posledic kajenja v Sloveniji izvajati tudi druge poznano učinkovite ukrepe," pravi Helena Koprivnikar iz NIJZ. 

To so po njenih besedah predvsem nadaljnje redno in znatno zviševanje obdavčitve in cen tobačnih izdelkov, uvedba primerljivih stopenj in zvišanj trošarin za vse različne vrste tobačnih izdelkov, s čimer bi zmanjšali razlike v obdavčitvi in cenah med njimi ter preprečili prehod kadilcev na cenejše tobačne izdelke, namesto, da opustijo kajenje, popolna prepoved oglaševanja in razstavljanja tobačnih izdelkov brez izjem, uvedba enotne embalaže tobačnih izdelkov in uvedba licenc za prodajo tobačnih izdelkov, pa tudi obvezno preverjanje starosti kupca ob sumu, da ni polnoleten.

"Navedeni ukrepi so učinkoviti v zmanjševanju razširjenosti kajenja, kar potrjujejo številni primeri drugih držav in podatki iz strokovne literature. Uvedbo teh ukrepov podpira več kot dve tretjini polnoletnih prebivalcev Slovenije," pravijo.

Dolgoročno pa mora biti naš cilj družba brez tobaka, kar pomeni, da s celovitim programom učinkovitih ukrepov nadzora nad tobakom dosežemo delež kadilcev pod petimi odstotki. Tak cilj so si že zastavile Nova Zelandija in Irska za leto 2025, Škotska za leto 2034 ter Finska in Norveška za leto 2040.