“Bulimija je duševna motnja in škodljiv način hranjenja, ki nastane zaradi nezmožnosti reševanja duševne stiske,” opisuje socialna delavka iz Svetovalnice za motnje hranjenja Introspekta Aleksandra Rožman. Dodaja, da se navadno prepoznava v ponavljajočih obdobjih prenajedanja in  samoizzvanega bruhanja hrane: “Ob tem lahko oseba zlorablja odvajala in ima obdobja stradanja ter intenzivnega ukvarjanja s športnimi aktivnostmi.”

Preživeti duševno nelagodje

“Oseba je primorana jesti ogromne količine hrane in bruhati zaradi duševne bolečine, ker se slabo počuti, in svojega stanja ne zna zadovoljivo razrešiti,” pojasnjuje Rožmanova. Kljub nerazumnosti samouničevanja, osebi namreč takšno delovanje začasno pomaga preživeti duševno nelagodje.

“Če oseba razvije motnjo že zelo zgodaj, se lahko navadi z njo živeti,” opozarja in dodaja, da lahko tako osebe vsakodnevno shajajo z bruhanjem in življenje z bulimijo postane rutina. A telo beleži rane dolgoletnega prenajedanja in bruhanja. Po njenih izkušnjah je problematično pri bulimiji to, da izjemno poškoduje telo, agresivno bruhanje lahko pušča trajne fizične okvare. Tako kot vsaka motnja hranjenja pa seveda tudi bulimija ogroža človekovo življenje.

Učinki dajo dodaten zagon

Tako kot za vsako motnjo hranjenja Rožmanova tudi za bulimijo priporoča, da se oseba čim prej vključi v proces zdravljenja. Tako lahko prepreči nadaljnje škodljive posledice. “Osebi, ki dolga leta živi s ponavljajočimi rituali prenajedanja, stradanja in bruhanja, se lahko zdi okrevanje tudi neverjetno. A potrebno je vedeti, kadarkoli ima oseba voljo, se lahko začnejo duševne motnje, kot so motnje hranjenja, urejati,” opisuje. Pravi pa, da to zahteva določen čas zdravljenja,  okrevanje pa daje konstantne učinke. Tako se napredek kaže sproti, kar da človeku v procesu okrevanja dodatni zagon.

Duševna motnja je po njenih izkušnjah ozdravljiva, ko je oseba vključena v reden proces zdravljenja: “Zapleti nastajajo v primerih, ko oseba dolgoletno živi s kronično obliko bulimije in ne poišče strokovne pomoči.” Takrat se namreč lahko začnejo resni problemi s požiralnikom in želodcem. Ker oseba v takšnih primerih nima zunanje strokovne podpore, tudi ne more prenehati s škodljivimi dejavnostmi, zato ogroža svoje življenje. 

Tudi zloraba diuretikov

“Bulimija se v polnosti razvije navadno v zgodnjem odraslem obdobju,” pojasnjuje Rožmanova. Pravi pa, da se pogostokrat lahko razvije iz obdobij stradanja in prenajedanja, ki so osebo spremljale že v najstniških letih. V takšnih primerih je vključevanje dodatnih škodljivih dejavnosti, kot so zloraba diuretikov, bruhanje, ekstremna telovadba, smiselno videti kot logično posledico neobvladovanja čustvene razbolelosti. “Zato oseba rabi nove načine za sproščanje duševne bolečine,” opisuje.

Tokrat smo v svetovalnico povabili strokovnjake iz Svetovalnice za motnje hranjenja INTROSPEKTA, ki deluje na področju nudenja strokovne pomoči osebam z motnjami hranjenja in staršem obolelih otrok. Obiščite vsetovalnico.