Konflikti in zaostrene razmere med zaposlenimi na Onkološkem inštitutu Ljubljana se vlečejo že več let, nazadnje je na to opozorilo tudi pismo, pod katerega so se podpisali številni zaposleni na inštitutu. Danes je o razmerah razpravljal tudi svet zavoda, a razprave, ki je potekala za zaprtimi vrati, še niso dokončali.

Številni zaposleni v pismu opozarjajo na "nepotrebne, neprimerne in tudi žaljive pritiske vodilnih". Prepričani so, da vodstvo inštituta dela veliko škodo zaposlenim kot tudi inštitutu, saj da je delovna klima slaba, padla je motivacija za delo, širi se prizadetost in nezadovoljstvo med zaposlenimi. Med drugim zahtevajo, da se na vodilne položaje na onkološkem inštitutu imenuje ljudi, ki bodo sposobni, odgovorni in bodo uživali zaupanje zaposlenih.

Skrhano zaupanje

Posebna komisija treh članov sveta onkološkega inštituta pa je pripravila poročilo o razmerah na inštitutu, kar so člani sveta obravnavali za zaprtimi vrati, prisotno ni bilo niti vodstvo inštituta.

Predsednica sveta inštituta Darinka Miklavčič je v izjavi za medije po prekinitvi seje poudarila, da si vsi člani sveta želijo, da bi prispevali k ureditvi in umiritvi medsebojnih odnosov na inštitutu. Opozorila je, da pri onkološkem inštitutu ni težava v samem delovanju oziroma poslovanju, pač pa odnosi in skrhano zaupanje, kar je treba ponovno vzpostaviti.

"To je sicer res naloga vodstva, ampak svet zavoda se je dobronamerno vključil, da smo šli v globino problema, od kje izhajajo ta nesoglasja," je dejala. "Če bi danes sprejeli površne zaključke, ne bi dosegli pravega cilja. Želimo zaključke, ki bodo pokazali usmeritev, v katero smer naj vodstvo deluje pri svojem vodenju, komunikaciji, da se bodo zadeve umirile," je pojasnila prekinitev seje, ki jo bodo nadaljevali prihodnjič. Implementacija teh usmeritev pa bo nato, kot pravi, odvisna od vseh zaposlenih. A Miklavčičeva opozarja, da so se težave in slabi odnosi na inštitutu kopičili že od leta 2000, tako da "ni pričakovati čarobne palice čez noč".

Danes sicer niso razpravljali o pravilniku, ki prepoveduje komuniciranje zaposlenih z mediji. Miklavčičeva meni, da nepooblaščeno komuniciranje zbuja konflikte in nezaupanje. Pravilnik o komuniciranju je po njenem mnenju dober tudi z vidika bolnikov, saj morajo bolniki dobiti verodostojne informacije.

So pa danes govorili tudi o sanaciji vodovoda na inštitutu. Generalni direktor inštituta Janez Remškar je pojasnil, da je izvedenih okoli 30 do 35 odstotkov vseh del sanacije. Še vedno pa čaka na tehnološki elaborat, ki ga bodo prejeli predvidoma do konca tega meseca. Seznanili so se tudi s poslovanjem zavoda v prvih osmih mesecih. Po Remškarjevih besedah je inštitut v tem času posloval pozitivno.