V Sloveniji ima vedenjske motnje štiri odstotke mladostnikov, med njimi jih je le majhen del z brezčutnimi neobčutljivimi potezami. Odrasle s temi potezami imenujemo psihopate in čeprav tudi otroci kažejo poteze psihopatske osebnosti, pri nas o tem ni zaželeno govoriti, je danes opozorila ravnateljica Vzgojnega doma Planina Leonida Zalokar.

Otroci z brezčutnimi neobčutljivimi potezami, kako jih prepoznati in kako ravnati, je bila namreč tema novinarske konference v organizaciji Vzgojnega doma Planina in Združenja za otroško in mladostniško psihiatrijo. O nujnosti celostnega pristopa pri otrocih z antisocialnim vedenjem in brezčutnimi neobčutljivimi potezami, za katere obstaja veliko tveganje, da bodo do odraslosti razvili psihopatsko osebnost, je najprej spregovorila ravnateljica doma.

Zavod je zanje zadnja postaja

Kot je pojasnila, več kot 30 let deluje na področju obravnavanja otrok in mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi motnjami. V tem času je spoznala in doživela marsikatera vedenja in dejanja, ki si jih je skoraj nemogoče zamisliti, da jih je povzročil otrok. "Ti otroci so delovali zlobno, preračunljivo in nevarno," je poudarila Zalokarjeva in dodala, da takšne otroke s tovrstnimi potezami obravnavajo v zavodu, ki je "zadnja postaja".

Opomnila je, da je bila v preteklosti pogosto deležna kritik s strani zdravstva, sociale in pravosodja, da ni spodobno o psihopatski osebnosti govoriti pri otroku oziroma da se takim otrokom pred 18. letom ne postavlja takšnih diagnoz.

"Tisti, ki bi se morali zavedati, koga imajo pred sabo, so predvsem sodniki in tožilci za mladoletnike in prav tako njihovi odvetniki. "Še vedno se otroci mladostniki pojmujejo kot neke nedolžne dušice, ki jih je treba razumeti, a znajo zmanipulirati celoten sistem. Torej edukacija, ozaveščanje, izobraževanje, prepoznavanje in ustrezna metodika dela, to je bistvo," je sklenila Zalokarjeva.

A sploh vemo, kaj z njimi narediti?

Hojka Gregorič Kumperščak iz Združenja za otroško in mladostniško psihiatrijo je opozorila, da je to samo en segment otrok z vedenjskimi motnjami, kajti štiri odstotke slovenskih mladostnikov ima vedenjske motnje in le majhen del od teh štirih odstotkov ima poteze brezčutnosti in neobčutljivosti.

"Brezčutne in neobčutljive otroke in mladostnike poznamo v krogu medicine zelo dobro, jih srečujemo že nekaj časa in jih prepoznavamo, a drugo vprašanje je, če vemo, kaj z njimi narediti. Še bolj pa, koliko je ta skupina otrok znana v drugih krogih ozrioma med strokovnjaki, ki se ukvarjajo z otroci in mladostniki, denimo med učitelji, socialnimi delavci," je izpostavila.

Konference sta se udeležila tudi gosta iz Anglije, in sicer profesorica razvojne psihopatologije z Univerze v Londonu Essi Viding in klinični psiholog in svetovalec z Nacionalne klinike za težave v vedenju Matt Woolgar. Tudi v Angliji, kjer je manj kot odstotek otrok z vedenjskimi motnjami oz. brezčutnimi potezami, jih podobno kot pri nas ne želijo stigmatizirati. Terapije in zdravljenje teh otrok ni del britanskega zdravstvenega sistema, zato je poudarek na prostovoljcih, je dodal Woolgar.

Novinarski konferenci je sicer sledila okrogla miza kot uvod v seminar za strokovne delavce različnih poklicev, ki se ukvarjajo z otroci.