Meritev rezultatov predstavljenih ob koncu septembra je pokazala občuten porast tistih, ki menijo, da gredo stvari v zvezi s širjenjem virusa precej na slabše. Takih je trenutno 17 odstotkov, dva tedna pred tem je bilo takih še sedem odstotkov. “Pesimizmu glede razvoja dogodkov, ki se v zadnjem času stopnjuje, sledi tudi slabšanje ocene osebnega počutja. Odstotek takih, ki situacijo ocenjujejo kot bolj negativno, se je od zadnje meritve, ko smo zabeležili najslabšo oceno osebnega počutja do sedaj, še povečal in zdaj znaša več kot 60 odstotkov vprašanih,” opisujejo pri Valiconu.

Dodajajo, da tokrat še posebej izstopa višji delež tistih, ki situacijo opisujejo kot “kritično, na trenutke kaotično”, ta delež se je podvojil iz štirih na devet odstotkov, “kar je najvišja izmerjena vrednost do sedaj in je na ravni iz prvega obdobja epidemije konec marca letos.”

Še bolj pa je ta razlika po opisu z Valicona očitna, če rezultate primerjamo z junijsko meritvijo, ko je bila situacija glede števila okužb in skladno s tem tudi razpoloženje prebivalcev, najboljše. V sklopu raziskave #Novanormalnost ugotavljajo tudi, da se zaskrbljenost na splošno giba na podobnem nivoju kot ob koncu junija, ko je število okužb začelo naraščati, v zadnji meritvi pa opažajo predvsem porast strahu pred dolgotrajnostjo trenutne situacije.

 “Nepredvidljivost razmer in prihod hladnejših mesecev, za katere se pričakuje tudi poslabšanje situacije glede števila okužb, sta v kombinaciji z ostalimi dejavniki najverjetneje vplivala tudi na ta vidik osebnega doživljanja razmer.”

Valicon za raziskavo #Novanormalnost.

Pandemija povzroča veliko tesnobe

Na številne negativne posledice pandemije opozarja vse več strokovnjakov. Novejša študija za ZDA objavljena v reviji JAMA Internal Medicine ugotavlja denimo velik porast iskanj na Googlu v ZDA povezanih z anksioznostjo in napadi panike v marcu in aprilu, ko je bilo število ukrepov v ZDA in negativnih novic povezanih s pandemijo v porastu.

Za komentar ameriške raziskave smo prosili univ. dipl. psihologinjo in psihoterapevtko Janjo Javoršek, ki je dejala, da dogajanje v ZDA težko komentira: “Če pa sklepam po dogajanju v Sloveniji, je bila po mojem mnenju pandemija medijsko prikazana preveč katastrofično, potencirano.” In to po njeni oceni doživljanja gledalcev, slušateljev.

Na srečo pa se je hkrati v medijih začelo tudi veliko pisati in objavljati o tesnobi v povezavi s pandemijo. Psihologi in psihoterapevti smo se hitro odzvali, začeli opozarjati na povezavo med pandemijo in tesnobo, vzpostavili številne brezplačne SOS telefone v zvezi s to tematiko, nudili tudi brezplačno psihoterapevtsko pomoč za tiste, ki si sicer te storitve ne morejo privoščiti. Zato se zdi porast vprašanj o paničnih napadih in tesnobi v času pandemije razumljiv. 

Diplomirana psihologinja in psihoterapevtka Janjo Javoršek

Pojasnjuje še, da terapevti ocenjujejo, da je pandemija na splošno povzročila v populaciji veliko tesnobe: “Seznanjali smo se z v svetu popolnoma novo situacijo, za katero nismo vedeli, kako bo vplivala na nas. In tesnoba je bila v tem primeru popolnoma na mestu. To je normalen odziv telesa, ko ne vemo, kaj nas čaka.”

Vsi se najbrž strinjamo, da je sreča nas in naših najbližjih v življenju izjemno pomembna. Vse več raziskav pa kaže, da je tudi temelj zdravja in dolgega življenja. Raziskava pod vodstvom Andrewa Steptoa iz univerze College iz Londona je denimo dokazala, da so bolj srečni posamezniki manj podvrženi stresu, ki je kriv za številne bolezni.

Raziskave o sreči, ki jih bomo v prispevkih predstavili v decembru, so dokazale tudi močno povezavo med srečo in zdravim načinom življenja, saj srečni ljudje jedo bolj zdravo in se več gibajo. Ter obratno. Ljudje, ki živijo zdravo, so sodeč po raziskavah tudi bolj srečni. Občutja sreče krepijo tudi odpornost, sreča pomaga zniževati pritisk in na splošno zmanjšuje zdravstvene težave. Sodeč po raziskavah, imajo srečni ljudje tudi več možnosti za daljše življenje.