Pred kratkim je nekdo na omrežju X opozoril, da so alkoholne pijače, sploh pivo, na liter cenejše od sokov in drugih brezalkoholnih pijač. Preverili smo v treh lokalih, enem v nakupovalnem središču BTC, nato smo se odpravili v enega od gostinskih lokalov v centru in še na obrobje, v lokal v stanovanjski soseski Koseze.

V BTC-ju je za pol litra najcenejšega piva treba odšteti 3,50 evra, cena litra je torej 7 evrov, kar je neprimerljivo s sokovi - deciliter jagodnega soka v tem lokalu stane 1,50 evra, kar je 15 evrov za liter. Za 0,25 litra ledenega čaja je treba odšteti 3 evre, kar je 12 evrov za liter. Veliko bolj zdrava limonada stane 15 evrov na liter.

V centru mesta je je pivo v glavnem dražje, a enako velja za sokove. V lokalu v bližini tržnice je bilo treba za pol litra najcenejšega piva odšteti 3,90 evra, kar je 7,80 evra za liter. Deci naravnega, precej bolj zdravega pomarančnega soka tukaj stane 2 evra - 20 evrov na liter, 0,40 litra naravne limonade stane 3,50 evra, kar je presenetljivo ugodnih 8,75 evra na liter. Za liter jabolčnega soka bi bilo treba tukaj odšteti 17 evrov.

Foto: V. L. V eni od stanovanjskih sosesk je pijača cenejša kot v predhodnih lokalih, razmerja med cenami piva in brezalkoholnih pijač pa ostaja enako. Sok je enkrat dražji od piva ali kot nam je dejal eden od obiskovalcev lokala. "Zakaj bi pil limonado, če pa je pivo cenejše?" 

Največ popijemo piva

Besede gospoda iz omenjenega lokala seveda povsem držijo in najverjetneje tudi zato se po izračunih Nacionalnega inštituta za javno zdravje - podatki so iz leta 2022 - največ čistega alkohola popije s pivom (4,73 litra leta 2022). Sicer je registrirana poraba alkohola v tem letu v znašala 10,01 litra čistega alkohola na odraslega prebivalca, starega 15 in več let, so nam pojasnili na NIJZ, kjer dodajajo, da je pomemben dejavnik, ki vpliva na pitje alkohola prav njegova dostopnost.

"V okoljih, kjer so pijače, ki vsebujejo alkohol, prebivalcem lahko dostopne, je več pitja teh pijač in več posledic zaradi pitja, in obratno: v okoljih kjer so pijače, ki vsebujejo alkohol, prebivalcem težje dostopne, je manj pitja teh pijač in manj škodljivih posledic zaradi pitja," so nam pojasnili. 

Raziskave kažejo, da se z omejevanjem cenovne dostopnosti pijač, ki vsebujejo alkohol, zmanjša pitje teh pijač na populacijski ravni, umrljivost zaradi vzrokov, ki jih lahko neposredno pripišemo alkoholu, ter število prometnih nezgod zaradi udeležbe v prometu pod vplivom alkohola, dodajajo na NIJZ. 

Dva umrla na dan

V letu 2022 je bilo v Sloveniji zaradi alkoholu neposredno pripisljivih vzrokov skupno 851 smrti, kar pomeni, da sta vsak dan v povprečju umrli več kot dve osebi. "Vlaganje v preprečevanje tveganega in škodljivega pitja alkohola pomeni manj izgubljenih let življenja zaradi slabega zdravja, invalidnosti ali prezgodnjih smrti. Pomeni tudi manjše ekonomsko breme za posameznika, njegove bližnje in družbo zaradi, manj prezgodnjih smrti, manj samomorov in umorov, manj bolezni in zastrupitev, manj prometnih, delovnih in drugih nezgod, poškodb ter invalidnosti, manj nasilja in duševnih stisk, manj socialne izključenosti in revščine, večje delovne učinkovitosti in manj odsotnosti z dela," dodajajo na NIJZ. 

Podatki raziskave Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju, ki jo na NIJZ izvedejo vsake štiri leta, za leto 2022 kažejo, da je alkoholne pijače vsaj enkrat v življenju že pilo 21 odstotkov 11- letnikov, 46 odstotkov 13 letnikov, 70 odstotkov 15- letnikov in kar 84 odstotkov 17-letnikov.

In kaj smo na tem področju storili v Sloveniji? 

Na NIJZ pravijo, da so med najbolj učinkovitimi ukrepi za preprečevanje in zmanšanje pitja poleg omejevanje dostopnosti alkohola po urah ali dnevih, zmanjševanje cenovne dostopnosti alkohola, to je poviševanje cen, višanje trošarin in določitev minimalne cene alkohola. Pred časom je sicer vlada skušala dvigniti  trošarino na alkohol za 25 odstotkov, a je naletela na prevelik odpor.  Nov poskus je vključila v pred mesecem dni predstavljen sveženj davčnih sprememb, po katerem so bodo med drugim podražile tudi sladke pijače.

Med ukrepi, ki jih je Slovenija že sprejela in so po navedbah NIJZ učinkoviti za preprečevanje in zmanjševanje pitja alkoholnih pijač (AP) so:

• omejitev prodaje alkoholnih pijač po urah, 
• omejitev serviranja in prodaje AP osebam, mlajšim od 18 let,
• omejevanje oglaševanja
• in pa zmanjševanje cenovne dostopnosti alkohola, ko mora prodajalec mora imeti v ponudbi vsaj dve vrsti brezalkoholnih pijač, ki sta cenovno enaki ali cenejši od najcenejše AP. V naši poizvedbi smo ugotovili, da so to  ustekleničene vode. 

Zdravstvene posledice alkohola

Alkohol (etanol) je droga, ki ohromi delovanje možganov in spremeni zaznavanje, doživljanje in vedenje posameznika ter lahko vodi v zasvojenost. Je strup za različna tkiva in organe, je rakotvoren ter je teratogen - škodljivo vpliva na rast in razvoj zarodka/ploda in povzroča še nerojenemu otroku trajne poškodbe. "Nobeno pitje alkohola ni brez tveganja. Celo pitje manjših količin alkohola nosi določena tveganja in lahko povzroči škodo," dodajajo na NIJZ. 

Posledice pitja alkoholnih pijač so številne. Alkohol je vzročno povezan z več kot 200 zdravstvenimi stanji, vključno z nalezljivimi boleznimi, rakavimi obolenji, duševnimi in vedenjskimi motnjami, nevrološkimi motnjami, srčno-žilnimi boleznimi, boleznimi prebavil in poškodbami.

Sedem vrst raka

Alkohol lahko povzroči vsaj sedem vrst raka, med njimi rak debelega črevesa in danke, ustne votline, žrela, grla, požiralnika, jeter ter dojke pri ženski, povezujejo pa ga tudi z rakom želodca.

Nekatera bolezenska stanja se razvijejo izključno zaradi vpliva alkohola, pri drugih je pitje alkoholnih pijač eden od dodatnih vzrokov obolenja, poškodbe ali smrti. Pitje alkohola povzroča škodo tudi drugim, ne le osebi, ki pije. Pomemben del škode, povezane s pitjem alkohola, izhaja iz poškodb, kot so prometne nezgode. Pitje alkohola med nosečnostjo pa poveča tveganje za splav, splav, odmrtje ploda ali prezgoden porod.

Foto: Profimedia Točeno pivo V svetu je alkohol leta 2019 prispeval ocenjenih 2,6 milijonov smrti kar je 4, 7odstotka vseh smrti ter 4,6 odstotka vseh izgubljenih let zdravega življenja. V Evropi, kjer je poraba alkohola najvišja, znaša umrljivost 52,9 smrti na 100.000 prebivalcev ter je letno na 100.000 prebivalcev izgubljenih 2337 let zdravega življenja. Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) uvršča rabo alkohola med ključne dejavnike tveganja za prezgodnjo umrljivost in breme bolezni, poleg tega veliko prispeva tudi k neenakostim v zdravju
prebivalcev.

dezurni@styria-media.si