NIJZ je v register stranskih pojavov cepljenja, kamor so dolžni poročati vsi izvajalci cepljenja, doslej prejel 107 prijav neželenih učinkov. Največkrat gre za bolečino na mestu cepljenja, glavobol in bolečine po telesu, beležijo pa tudi tri hude stranske učinke cepljenja.

Foto: NIJZ

"Resni neželeni učinki po cepljenju so zabeleženi trije, ne pomeni pa, da so vzročno povezani," razlaga Marta Grgič Vitek iz NIJZ.
 "Ena je smrt, o kateri smo že poročali, prijavljena pa je bila še ena smrt pri osebi s številnimi pridruženimi boleznimi, ki je umrla 12 dni po cepljenju. Komisija, ki bo presodila, ali gre za povezavo s cepljenjem ali ne, še ni dala mnenja. Zabeležen še en resen neželen učinek osebe, ki  ki je v parih urah po cepljenju doživela kolaps, oseba je omedlela, sprejeta bila v bolnišnico na opazovanje, njeno stanje pa je  bilo razrešeno v parih urah." 

Prišlo manj cepiva kot so pričakovali

Sicer pa je glede izvajanja cepljenja trenutno največja težava omejena količine cepiva, pravi Marta Grgič Vitek, nacionalna koordinatorka programa cepljenja. V Slovenijo je bilo namreč ta teden dobavljenih bistveno manj odmerkov cepiva, kot je bilo sprva načrtovano.

"Proizvajalci zdaj obljubljajo, da bomo v naslednjem tednu dobili nekaj več odmerkov, tako, da se pričakuje, da bo v tem in naslednjem tednu prišlo toliko odmerkov, da bo to predstavljalo 92 odstotkov tega, kar je bilo namenjeno za prva dva tedna," pojasnjuje koordinatorka. 

"Dopis Janeza Janše je treba jemati resno"

Grgič Vitkova je opozorila na dopis in obvestilo ministra za zdravje Janeza Janše, ki določa dosledno upoštevanje vrstnega reda, ki je določen z nacionalnim načrtom cepljena.
V nekaterih zavodih, na Medicinski fakulteti in v Zdravstvenem domu Koper, so namreč potem, ko jim je cepivo, ker naročeni na cepljenje niso prišli ostalo, cepili svojce zaposlenih. Janša v dopisu od izvajalcev zahteva, da imajo vnaprej pripravljen seznam oseb iz iste prioritetne skupine, ki jih lahko pokličejo, če jim ostanejo neuporabljeni odmerki cepiva. 

"Vsak dan dobivamo vloge in pobude za prednostno cepljenje, treba pa se je zavedati, da je cepiva tako malo, da ga nimamo zaenkrat niti za starostnike nad 80 let," poudarja Grgič Vitkova z NIJZ. Po tem, ko bo ta in naslednji teden potekalo cepljenje z drugim odmerkom, se bo ponovno cepljenje starejših od 80 let začelo spet 8. februarja. 

Prioritete cepljenja je nujno upoštevati, saj je starost najpomembnejši dejavnik za smrt

"Starost je najpomembnejši dejavnik za smrt po covidu ali za težek potek covida," poudarja Grgič Vitkova. "Če hočemo razbremeniti zdravstveni sistem, je res treba najprej cepiti te, ki najbolj doprinesejo k temu, da bo zdravstveni sistem lahko deloval, kar bo dobrobit za vse državljane."

"Med zdravstvenimi delavci je s prvim odmerkom cepljenih 36 odstotkov zdravstvenih delavcev, 22 odstotkov pa jih je potrjeno pozitivnih oziroma so preboleli okužbo, če te dve številki seštejemo, vidimo, da smo že blizu 60 odstotkov, kar morda že zadošča za omejeno kolektivno zaščito," pravi Grgič Vitkova. 

Cepljena dva odstotka prebivalcev

Doslej je bilo cepljenih 41 810 oseb s cepivom Pfizer/BioNTech, medtem, ko je bilo cepiva Moderne razdeljenih samo 600 odmerkov,  saj se zaradi negotovosti z naslednjimi dobavami, preostanek hrani za drugi odmerek.
Cepljena sta tako dva odstotka prebivalcev Slovenije. Med cepljenimi je dvakrat toliko žensk kot moških. 1,7 odstotka cepljenih je starih med 18-64 let in 4,5 odstotka starih med 65 in več, razlaga koordinatorka. 

Foto: NIJZ