Do 24. oktobra 2019 je Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultere v Ljubljani epidemiološki službi prijavil 239 laboratorijsko potrjenih primerov hemoragične mrzlice z renalnim sindromom (HMRS). "Statistika vključuje samo bolnike, ki so iskali zdravniško pomoč in je bila okužba laboratorijsko potrjena," pojasnjujejo pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. "Bolezen lahko poteka tudi subklinično, bolnik ne obišče zdravnika in bolezen preboli, ne da bi vedel, da je prebolel mišjo mrzlico."

Največ obolelih v Jugovzhodni Sloveniji in Podravju

Bolniki prihajajo iz že znanih žarišč mišje mrzlice, in sicer največ iz Jugovzhodne Slovenije, kjer so zabeležili 86 primerov, in Podravske regije, kjer je obolelo 81 oseb. 20 primerov so zabeležili na Koroškem, 13 na Posavskem, 11 v Osrednji Sloveniji, 8 v Pomurju, 6 na Primorskem in Notranjskem ter šest v Savinjski regiji. Trije oboleli prihajajo iz Gorenjske, po dva iz Zasavske in Goriške regije ter eden iz Obalno-Kraške regije.

"Predvidevamo, da je v naravnih žariščih mišje mrzlice na teh območjih prišlo do povečane populacijske gostote prenašalk virusa mišje mrzlice (miši, voluharic), kar je omogočilo uspešno širjenje virusa med glodavci in posledično na ljudi," razširjenost mišje mrzlice pojasnjujejo pri NIJZ. "Na ta pojav so vplivali vremenski pogoji (mila zima, zadosti padavin), predvsem pa razpoložljivost hrane na tem območju. Znano je, da prav izobilje hrane vpliva na eksplozijo populacije nekaterih glodavcev, ki se običajno pojavlja neenakomerno v različnih časovnih razmikih in na različnih območjih."

Pri 231 bolnikih (160 moških in 71 ženskah) je bil dokazan virus Puumala, pri sedmih bolnikih (pet moških in dve ženski virus Dobrava-Dobrava ter pri enem moškem virus Dobrava-Kurkino. 

Foto: NIJZ Mišja mrzlica

Foto: NIJZ Mišja mrzlica

Po podatkih NIJZ je bilo okrog 86 odstotkov bolnikov, ki so jih zaznali, hospitaliziranih, umrl ni nihče, čeprav smo v preteklosti že imeli tudi smrtne primere.

V zelo težkih primerih lahko pride tudi do smrti

"V težkih primerih po nekaj dnevih visoke vročine nastopi hipotenzivna faza, ko pride do nenadnega padca krvnega pritiska," razlagajo pri NIJZ. "Bolnik postane nemiren, pojavijo se motnje zavesti, krči, krvavitve v koži in sluznicah. Temu obdobju sledi obdobje, kjer prevladujejo znaki odpovedi ledvic (skromno izločanje urina, prisotnost beljakovin in krvi v urinu). V tem obdobju je tudi velika nagnjenost h krvavitvam. To obdobje traja nekaj dni, lahko pa v tej fazi bolnik tudi umre. Smrtnost bolezni je pet do 15 odstotna."

Okužba lahko poteka subklinično, bolnik niti ne išče zdravniške pomoči in mišjo mrzlico neopazno preboli, lahko pa s težko klinično sliko, ki se v nekaterih primerih konča tudi s smrtjo bolnika. V zadnjih 35 letih je v Sloveniji zaradi bolezni umrlo 15 ljudi, nazadnje je bila smrtna žrtev zaznana leta 2009.

Potek mišje mrzlice je tako kot večina nalezljivih bolezni odvisen od vrste povzročitelja - virusa, kakor tudi od posameznika. "Najtežje oblike bolezni na stari celini povzroča virus Hantaan, ki pa v Sloveniji ni prisoten," razlagajo pri NIJZ. "Med virusi, ki se pojavljajo v našem okolju, virus Dobrava običajno povzroča težjo obliko, virus Puumala pa lažje oblike obolenja."

Pri prebolelih se razvije imunost

Pojav povečanega izločanja seča (poliurija) oznanja obdobje ozdravljenja. "To obdobje lahko traja več tednov ali mesecev in se konča s popolnim ozdravljenjem," razlagajo pri NIJZ. "Pri bolnikih, ki so preboleli mišjo mrzlico se razvije doživljenjska zaščitna imunost. Ponovne okužbe niso opisane."

Bolezen se običajno pojavlja v pomladansko - poletnih in jesenskih mesecih. "Pogosto je povezana z opravili na vrtu, polju, dejavnostmi v naravi - taborjenjem, kopanjem, zlasti na divjih kopališčih, rekreacijo in čiščenjem mest, kjer so vidni sledovi in/ali iztrebki glodavcev (pospravljanje podstrešij, kleti)," razlagajo pri NIJZ. "Pogosteje se pojavlja na podeželju, možna je pa tudi v mestih, kjer glodavci z iztrebki onesnažijo predmete in hrano v kleteh, skladiščih."

Večje tveganje v zaprtih prostorih

Najpogostejši prepoznani dejavniki tveganja pri bolnikih, ki so zboleli v letu 2019, so bili stiki z glodavci ali njihovimi izločki (57 odstotkov), med delom na kmetiji oz. v gozdu (54 odstotkov) ali med bivanjem v počitniških kočah (44 odstotkov).

Virus kroži v naravnih žariščih predvsem med glodavci, kot so miši, voluharji in podgane, ki so kronični nosilci. Povečano število obolenj je običajno povezano s povečanim številom glodavcev. Ljudje smo naključni gostitelji virusa. Bolezen se z glodavca na človeka prenese preko vdihavanja virusov, ki se nahajajo v delcih izločkov glodavcev (seč, iztrebki, slina). S temi izločki se okuži hrana, voda in okolje. Bolezen se ne prenaša s človeka na človeka.

Uživanje kostanja ne predstavlja tveganja

Ker se hantavirusi, ki povzročajo mišjo mrzlico, prenašajo z vdihavanjem izločkov glodavcev, je pomemben ukrep preprečevanja bolezni predvsem zatiranje glodavcev oziroma deratizacija. "Pomembna je tudi splošna in osebna higiena ter higiena okolja in prostorov," opozarjajo pri NIJZ. "Zelo pomembno je umivanje rok, po vsakem opravilu, pri katerem pridemo v stik z zemljo ali prahom, predvsem v naravi. V domačem okolju pa poskrbimo, da glodavcem preprečimo dostop v hišo. Poskrbimo za varno odstranjevanje odpadkov hrane, da ne privabljamo glodavcev, živila in pijačo hranimo v zaprtih posodah, da preprečimo morebitne okužbe. Izvajamo redno deratizacijo."

Porast v ciklih, vsakih pet do sedem let

HMRS se pojavlja vsako leto kot posamični primeri, ciklično pa tudi kot izbruh. "Porast mišje mrzlice smo tako zabeležili leta 2008, ko je v celem letu zbolelo 45 oseb, leta 2012, ko je zbolelo 185 oseb, ter leta 2017, ko je zbolelo 76 ljudi," razlagajo pri NIJZ. "Ciklično vsakih pet do sedem let, se torej okužbe pojavljajo bolj pogosto."

Foto: NIJZ Mišja mrzlica po letih

dezurni@zurnal24.si