Na Inštitutu za nutricionsitiko pojasnjujejo, da so v skupino zrnatih stročnic uvrščeni navadni fižol, bob, grah, čičerika, leča, zlati fižol in kitajski fižol, kot tudi nekatere manj znane vrste, kot so beli volčji bob in podzemna vigna.
V prehrani ljudi in za krmo živali so zrnate stročnice zanimive predvsem zaradi vsebnosti kakovostnih beljakovin, prehranskih vlaknin in mineralov, pa tudi zaradi drugih zdravju koristnih snovi.
Najraje imamo fižol
Med Slovenci je med sročnicami najbolj priljubljen fižol, imamo namreč več kot 1.000 avtohtonih sort fižola.
"Inki so fižol pridelovali že pred 7.000 leti, še posebej v Peruju, Mehiki, Gvatemali in Kostariki. Od tam se je pridelovanje razširilo vse do Kanade in na jugu do Argentine in Čila. Po odkritju Amerike smo ga začeli uporabljati tudi v Evropi," njegovo pot opisujejo na Nutrisu.
Zdrave plati fižola
Fižol pa je po besedah strokovnjakov z inštituta zelo koristen za naše telo, rafinoza v fižolu spodbuja denimo rast in aktivnost koristnih bakterij. "Fitat v fižolu deluje proti raku, preprečuje nastanek ledvičnih kamnov in oksidaciji. Tudi polifenoli v fižolu so znani kot snovi z antioksidativno aktivnostjo. Poleg tega delujejo proti raku in mutacijam," opisujejo.
Izoflavona v fižolu genistein in daidzein, naj bi bila po njihovih besedah v pomoč pri premagovanju težav v menopavzi, za sestavini fižola kamferol in kvercetin pa velja, da lahko posredno delujeta proti vnetju. "Saponine povezujejo z različnimi koristnimi in zaščitnimi vplivi na zdravje s proti glivičnim in proti bakterijskim delovanjem, zniževanjem holesterola ter zaviranja rasti rakavih celic," dodajajo.
Glukokinin v fižolu je pomemben za sladkorne bolnike, saj zmanjšuje količino sladkorja v krvi in seču za 30 – 40 odstotkov. Uporaba fižolove moke po njihovih besedah pomaga pri težavah z nečisto kožo, aknami, ekcemi, lišaji, oteklinami, srbenjem kože in nosečniškimi pegami.