29. julija je letošnji dan globalnega okoljskega dolga, kar pomeni, da smo ljudje po izračunih organizacije Global Footprint Network izrabili toliko naravnih virov, kolikor jih je Zemlja sposobna sama obnoviti v enem letu. Naj spomnimo, da je Slovenija letos svoj dan okoljskega dolga dosegla že 30. aprila. 

Kampanja “100 dni priložnosti” izpostavlja praktične načine za vsako državo, mesto ali podjetje, s katerimi se lahko pripravijo na posledice ekološkega dolga, izpostavljajo na uradni spletni strani projekta. Te rešitve pa pripomorejo tudi k zakasnitvi svetovnega dne ekološkega dolga. Kampanjo so pripravili Global Footprint Network, škotska Agencija za varovanje okolja (SEPA) in Schneider Electric.

100 dni priložnosti

"Danes, na dan svetovnega ekološkega dolga, razkrivamo kampanjo 100 dni priložnosti, ki so jo pripravili vodilni akterji na področju trajnosti Global Footprint Network in škotska Agencija za varovanje okolja (SEPA). Pobuda vključuje preverjene in razširljive rešitve, ki prispevajo k vzpostavitvi ravnovesja med ekološkim odtisom človeštva in biološkimi viri, ki jih lahko naravni ekosistemi planeta trajnostno obnavljajo," pojasnjujejo na uradni strani projekta. 

Medtem ko je svet še vedno v veliki meri nepripravljen in zaskrbljenost zaradi nedavnih ekstremnih vremenskih pojavov narašča, se bodo predstavniki nacionalnih vlad po njihovih navedbah čez 100 dni zbrali na vrhu COP26 v Glasgowu, ki velja za zadnjo priložnost za globalno podnebno ukrepanje.

“Ne glede na to, kaj se zgodi na konferenci COP, ni koristno čakati z ukrepanjem,” je dejala Laurel Hanscom, izvršna direktorica mreže Global Footprint Network. “Pandemija je pokazala, da se lahko družba hitro premakne, ko je soočena s katastrofo. Ampak ker nas je ujela nepripravljene, so bili gospodarski in človeški stroški visoki. V naši predvidljivi prihodnosti podnebnih sprememb in omejenih virov, bodo posamezniki, institucije in vlade, ki se pripravijo, uspešnejši. Svetovno soglasje ni predpogoj za prepoznavanje lastne izpostavljenosti tveganju, zato odločno ukrepajmo zdaj, ne glede na to, kje smo,” je dodala.

Letošnje poletje polno naravnih nesreč

“Letošnje poletje ponovno zaznamujejo naravne nesreče, kot so poplave v Zahodni Evropi in na Kitajskem ali vročinski valovi, ki so posledica podnebnih sprememb," je dejal Tomaž Gorenc, direktor Inštituta za zdravje in okolje. V javnosti so po njegovih navedbah odmevale tudi novice, da bo okrevanje svetovnega gospodarstva po epidemiji dvignilo emisije toplogrednih plinov na rekordno raven, kar nakazuje netrajnostnost in veliko obremenitev naših naravnih virov.

Zato je politična ambicioznost in implementacija mednarodnih zavez Pariškega podnebnega sporazuma življenjskega pomena, kar daje Podnebni konferenci COP26 pomembno priložnost in težo. Ljudem so okoljske teme pomembne, kar dokazuje tudi udeležba na referendumu o Zakonu o vodi v Sloveniji in nedavna raziskava Eurobarometra, da evropskim državljanom podnebne spremembe predstavljajo najresnejši problem, s katerim se sooča svet. 

Tomaž Gorenc, direktor Inštituta za zdravje in okolje

To daje po njegovih besedah upanje za spremembo in priložnosti za renesanso v trajnostno družbo in nižji ekološki dolg, politikam pa odgovornost za ambiciozne in vključujoče ukrepe.

Foto: Profimedia Smeti, smetnjak, kosovni odpadki Tudi za manj zavržene hrane

Akterji projekta opisujejo, da imamo že danes na voljo več rešitev, s katerimi lahko obrnemo trend ekološkega dolga in podpremo biološko regeneracijo: "Priložnosti izvirajo iz vseh gospodarskih sektorjev: komercialno dostopne tehnologije ali storitve, razvojne strategije lokalnih oblasti, nacionalne javne politike ali najboljše prakse, ki jih podpirajo pobude civilne družbe in akademska sfera."

“Ko smo kot naše pravo vodilo sprejeli pristop prosperiranja znotraj omejitev enega planeta (“one-planet prosperity”), je to spremenilo način, kako naša regulativna agencija sodeluje s škotsko poslovno skupnostjo in jo podpira. Ne le da izvršujemo zakonodajo, ampak jim pomagamo uvideti, kako bo izgledal njihov uspeh v razogljičenem in ne-materialističnem gospodarstvu in v skladu s tem sprejemati strateške odločitve,” je povedal Terry A’Hearn, izvršni direktor škotske Agencije za varovanje okolja (SEPA).

Omenjene priložnosti bodo razkrite na spletni strani 100DaysofPossibility.org vsak dan do konference COP26. Primeri, ki omogočajo zakasnitev datuma ekološkega dolga (#MoveTheDate) vključujejo zmanjšanje količine zavržene hrane, upravljanje hladilnih sredstev, male živinorejske dejavnosti, pametno energijo, nizkoogljični cement, razvojne strategije občin, ki temeljijo na odtisu, in turizem z nizkim odtisom.