Italijanski renesančni kipar Michelangelo Buonarroti, ki velja za najpomembnejšega renesančnega kiparja in enega največjih umetnikov vseh časov, je v svoji mojstrovini Davidu glede poznavanja krvnega obtoka prehitel medicinsko znanost, v svoji novi študiji trdi ameriški strokovnjak za medicino.
"Več kot 100 let pred tem, ko je znanost opisala mehanizme krvnega obtoka in s tem tudi jugularno veno, jo je Michelangelo do popolnosti upodobil v svojih delih, še posebej v kipu Davida," je Daniel Gelfman z Univerze Marian v Indianapolisu zapisal v reviji Jama Cardiology.
Po njegovih besedah v drugih kiparskih delih pa tudi v živo jugularna vena običajno ni vidna. "A v renesančni mojstrovini je le-ta jasno vidna nad Davidovo ključnico," je njegove besede povzela italijanska tiskovna agencija Ansa.
Ameriški zdravnik je kip Davida minulo poletje videl v Firencah. Po pisanju Anse je bil prvi, ki je opazil to podrobnost. "V času, ko je nastal David, William Harvey še ni opisal mehanizma krvnega obtoka. To se ni zgodilo pred letom 1628," je povedal.
David je mojstrovina renesančnega kiparstva. Marmornat kip biblijskega junaka je nastal med letoma 1501 in 1504 in je visok 5,17 metra. Je ena od priljubljenih turističnih znamenitosti Firenc.
Kip Davida je bil po pisanju Anse izvorno naročen kot eden iz serije kipov prerokov, ki naj bi stali ob vzhodnem robu strehe katedrale v Firencah. Vendar so ga namesto na streho postavili na trg Piazza della Signoria pred Palazzo Vecchio, kjer so ga odkrili 8. septembra 1504. Leta 1873 so ga preselili v Galleria dell'Accademia v Firencah, pozneje so na njegovo mesto na Piazza della Signoria postavili repliko.
Michelangelo Buonarroti (1475-1564) se je rodil v Cepreseju. S 13. leti se je začel učiti v Ghirlandaiovi delavnici v Firencah. Najprej je živel v Bologni, nato v Rimu, Firencah in ponovno v Rimu. Znan je med drugim tudi po poslikavi stropa Sikstinske kapele.
dezurni@zurnal24.si