Mednarodna agencija za raziskave raka (IARC), ki je neodvisni odbor Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), je odločil, da je treba aspartam, priljubljeno umetno sladilo, ki ga najdemo v tisočih izdelkih, kot so dietne gazirane pijače in žvečilni gumi brez sladkorja, uvrstiti med "možne rekotvorne snovi". Nevarnejša živila so sicer kategorizirana še kot "verjetno rakotvorna" ali "rakotvorna za ljudi". 

Istočasno je Skupni strokovni odbor za aditive v hrani pri Svetovni organizaciji za prehrano in kmetijstvo (JECFA) objavil tudi oceno tveganja, v kateri ugotavlja, da ni zadostnih razlogov za spremembo že prej določenega dopustnega dnevnega vnosa aspartama v količini od 0 do 40 mg/kg telesne teže. Odbor je zato ponovno potrdil, da je varno uživati aspartam v teh mejah na dan.

Po tridesetih letih raziskovanja

Aspartam in njegovi razgradni produkti so tema obsežnega preiskovanja že več kot 30 let. Veliki proizvajalci hrane in pijače pa že desetletja branijo uporabo te sestavine. Nasploh je klasifikacija za nekatere sporna, saj je IARC v preteklosti v kategorijo "možno" rakotvorno" uvrstila tudi nočno delo in uživanje rdečega mesa. Uporabo mobilnih telefonov pa so uvrstili med "verjetno povzroča raka". 

"IARC izvaja sistematične preglede razpoložljivih znanstvenih dokazov o potencialni rakotvornosti različnih snovi, pri čemer upošteva rezultate metodološko zelo pestrih raziskav. Agencija je na osnovi omejenih dokazov eksperimentalnih in celičnih raziskav ter rezultatov raziskav na živalih in ljudeh sladilo aspartam razvrstila v skupino 2B, v kateri so morda rakotvorne snovi, pri čemer je izpostavila možna tveganja za razvoj raka na jetrih," pojasnjuje  Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko.

Kje ga najdemo?

Sladila so skupina snovi, ki se uporabljajo v živilih in pijačah, pri katerih proizvajalci želijo ohraniti sladek okus brez dodanih sladkorjev, za katere je znano, da poleg visoke energijske vrednosti lahko tudi negativno vplivajo na procese v telesu in povzročajo zdravstvene težave. Sladila so lahko naravnega ali sintetičnega izvora, njihova skupna lastnost pa sta sladek okus in nižja energijska vrednost, v primerjavi z namiznim sladkorjem.

Pri zadnjem pregledu tržišča živil v Sloveniji je bila uporaba aspartama označena na več sto izdelkih, včasih tudi v kombinaciji z drugimi sladili. "Najpogosteje smo aspartam našli kot sestavino žvečilnih gumijev. Aspartam je bil mnogokrat dodan tudi v pijače - vključno z nektarji, izotoničnimi napitki, energijskimi pijačami in sirupi, pa tudi v sladice, deserte in jogurte. Posamezne izdelke z aspartamom smo našli še med kavnimi pripravki, prigrizki, nadomestki obrokov in piškoti," pojasni Pravst.

Idealna rešitev za hujšanje?

Po njegovem je vse več je dokazov, da na dolgi rok tudi uporaba sladil ni brez zdravstvenih tveganj. Sicer sladila kljub nizki energijski vrednosti ne predstavljajo idealne rešitve za zmanjševanje telesne mase. Maja letos je WHO na osnovi sistematičnega pregleda razpoložljivih znanstvenih dokazov celo odsvetovala uporabo intenzivnih sladil za dolgoročno uravnavanje telesne mase. "Medtem ko zamenjava sladkorjev z intenzivnimi sladili sicer na kratek rok lahko pomaga pri zmanjševanju telesne mase, pa dolgotrajna uporaba intenzivnih sladil lahko povzroči možne neželene učinke, kot je povečano tveganje za sladkorno bolezen tipa 2, srčnožilne bolezni in splošno umrljivost pri odraslih," dodaja Pravst. 

V Sloveniji zmerni pri uporabi

Trende uporabe sladil v Sloveniji preučuje Inštitutu za nutricionistiko. Medtem ko so iz nekaterih drugih razvitih držav zadnja leta poročali o precejšnjem povečanju uporabe sladil – še posebej v brezalkoholnih pijačah, je bil do nedavnega ta trend v Sloveniji zmeren.  "V obsežni raziskavi smo preučili uporabo sladil v več tisoč pijačah, ki so se tržile med letoma 2017 in 2020. Bistveno spremembo smo opazili v letu 2020, ko se je delež pijač s sladili povečal za 53%, v posameznih skupinah pijač - npr. energijskih pijačah – pa celo do 144%. Podobne trende kažejo tudi prodajni podatki. V letu 2020 je sladila vsebovalo približno 20% razpoložljivih brezalkoholnih pijač, najpogosteje v podskupinah energijskih pijač (41%) in napitkov za športnike (68%). Ob vse večji ponudbi pijač s sladili se postopoma zmanjšuje delež pijač z dodanim sladkorjem, ki sicer še vedno predstavljajo več kot polovico vse ponudbe in skoraj tri četrtine prodaje brezalkoholnih pijač," je dejala Edvina Hafner, Inštitut za nutricionistiko.

dezurni@styria-media.si