Šestega maja 2001 se je Lynda Cramer v zgodnjih jutranjih urah odpravila na toaleto, nakar jo je prešinil nenavaden občutek. Počutila se je, kot da bo zaspala, a je v resnici doživljala nekaj povsem drugačnega od običajnih sanj. Kot bi mignil, je bila razglašena za mrtvo – in to kar petnajst minut.

V času, ko naj bi bila mrtva, naj bi doživela lepo izkušnjo v raju, o kateri je javno spregovorila. Dodaja, da je v nebesih preživela približno pet let in da se intenzivno spominja, kako je bilo.

Foto: Profimedia rože, polje

Ji lahko verjamemo?

24 Sata piše, da Lynda prihaja iz Brisbana v Avstraliji. Je avtorica ter jasnovidka, ki se lahko pohvali z doktoratom iz področja metafizike. Omenjen študij se osredotoča predvsem na duhovne vidike in pozitivno razmišljanje. Izpeljanka metafizike naj bi izhajala iz grškega jezika – meta pomeni onstran in onkraj ter fizika.

Širša akademska skupnost področja metafizike žal ne priznava kot dejanskega akademskega naziva. Članek ameriškega psihologa iz leta 1960 svari pred nekreditiranimi šolami, ki domnevno ponujajo usposabljanje skozi različne psihološke in metapsihološke metode ter podeljujejo doktorske diplome iz metafizike. Leta 2019 je Journal of Social Work Education objavil opozorila za socialne delavce. Članek opozarja, da večina doktorskih programov iz metafizike zagotavlja nelegitimna akademska potrdila v zameno za plačilo. Dotične stopnje so večkrat celo izmišljene, ponarejene ali napačno predstavljene – to pomeni, da diplome poleg plačila zahtevajo še nekaj sumljivih predpogojev.

Kako izgledajo nebesa?

Lynda svojo izkušnjo opisuje kot brezčasno. Čas naj v nebesih sploh ne bi obstajal. No, vsaj ne na način, kot ga izkušamo smrtniki. Cramerjeva pojasnjuje, da je minljivost časa ocenila na podlagi tega, kako daleč je prepotovala svet, v katerem je zdaj. Lynda je za beleženje časa, ki ga je porabila za premikanje po nebu, uporabila predpostavko kot da bi v resničnem življenju hodila s hitrostjo pet do deset kilometrov na uro.

V posmrtnem svetu je Avstralka odkrila, da lahko prevzame katero koli podobo želi. To pomeni, da naj bi po smrti lahko postali nekdo drug. Okolico je opisala kot osupljivo in bogato z dihjemajočimi podobami. Če je želela oditi, je enostavno pomislila na želeno mesto in tako se je kot bi mignil znašla tam. Tako se je poljubno pojavljala zdaj na gorskih vrhovih nato na polju z rožami in tako naprej. "Tam sem tudi komunicirala z drugimi, se pogovarjala in celo postala oni."

"Kar naenkrat sem se znašla na polju z rožami. Opazovala sem gorovja, ki so me ves čas objemala. Gore so bile tridesettisočkrat večje od Mount Everesta. Videla sem mesta z nebotičniki. Stolpnice v Dubaju so v primerjavi z njimi kot miniaturne koče. Opazovala sem jezera. Vse sem videla v panoramskem pogledu," pojasnjuje Cramerjeva.