“V Sloveniji kadilci, ki umrejo zaradi posledic kajenja, izgubijo kar 16 let življenja v primerjavi s tistimi, ki niso nikoli kadili. Pred smrtjo pa lahko precejšnje število let preživijo v slabem zdravju,” opozarja specializantka z Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik doc. dr. Mihaela Zidarn.

Pravi, da je kajenje cigaret glavni vzrok za smrti, ki bi jih bilo možno preprečiti, saj vsak drugi kadilec umre prezgodaj zaradi posledic kajenja.

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) pojasnjujejo, da zaradi bolezni, povzročenih s kajenjem, umre v Sloveniji vsako leto 3.600 prebivalcev, kar je več kot je letno smrti zaradi vseh nezgod, samomorov, alkohola, prepovedanih drog in AIDS-a skupaj. "V desetih letih pa toliko, kot je prebivalcev mesta Kranj ali Celje. Umirajo ljudje v aktivnih dobi, med 30. in 44. letom starosti vsako sedmo smrt pripisujemo kajenju, med 45. in 59. letom starosti vsako tretjo," opozarjajo.

Mihaela Zidarn pojasnjuje, da jih v Sloveniji približno 400 umre zaradi posledic pasivnega kajenja.

Opisuje, da je cigaretni dim aerosol kapljic, ki vsebujejo vodo, ogljikov monoksid, nikotin ter druge alkaloide in katran. "Nikotin povzroča odvisnost od kajenja. Katran in ogljikov monoksid sta odgovorna za večino škodljivih učinkov. Katran, po domače smola, je skupno ime za vse škodljive kemične snovi v cigaretnem dimu,"  pravi in dodaja, da vsebuje cigaretni dim več tisoč različnih kemikalij, kot so amoniak, arzenik, benzeni, cianovodik, svinec in živo srebro ter mnoge druge, od katerih so mnoge toksične. "Tobačni dim povzroča bolezni zaradi sistemske absorpcije toksinov in lokalne škodljivosti oksidativnih kemikalij na pljuča," je zaključila.

Povišani levkociti in višji CRP

Kajenje je po njenih besedah še posebej pomembno za bolezni dihal, saj je glavni razlog za nastanek pljučnega raka in kronične obstruktivne pljučne bolezni (KOPB) ter dejavnik tveganja za pljučne okužbe, kot so pljučnica povzročena s pnevmokoki, gripa in tuberkuloza. "Je tudi dejavnik tveganja za osteoporozo, reproduktivne ter številne druge bolezni in stanja ter za poškodbe, ki so povezane s požari," pravi Mihaela Zidarn.

Foto: Profimedia Kajenje Kadilci imajo po njenih izkušnjah pogosto povišane levkocite in višji CRP, kar kaže na stalno prisotno vnetje: "Ogljikov monoksid zmanjša sposobnost hemoglobina za prenos kisika, moti pa tudi oddajanje kisika iz hemoglobina v tkivih. S tem nastane funkcionalna anemija. Posledično se lahko razvije policitemija, ki ima za posledico višjo vrednost fibrinogena v krvi, kar recimo poviša tveganje za trombozo."

Sproži poseben vzorec mutacij

"Cigaretni dim je odgovoren za 30 odstotkov smrti, ki jih povzroči rak. Pljučni rak je bil pred začetkom široko razširjene rabe cigaret zelo redka bolezen," pojasnjuje zdravnica. V zadnjih desetletjih pa je največ smrti zaradi raka posledica pljučnega raka, cigaretni dim je dejavnik tveganja tudi za mnoge druge vrste raka.

"Ugotovljeno je, da sproži poseben vzorec mutacij, ki so povezane s ploščatoceličnim karcinomom pljuč, glave in vratu. Tveganje za pljučnega raka je povezano s številom pokajenih cigaret dnevno in še bolj s trajanjem kajenja," pravi. Dodaja, da so mlajši kadilci bolj nagnjeni k okvari DNA, tveganje za pljučnega raka pa poveča hkratna izpostavitev azbestu na delovnem mestu. "Škodljiva souporaba alkohola poveča tveganje za oralni, laringealni in ezofagealni rak," opozarja.

Poznate KOPB?

KOPB nastane v več kot 80-ih odstotkih zaradi kajenja. Mihaela Zidarn opisuje, da povzroča cigaretni dim izgubo cilij, hipertorfijo mukoznih žlez, povečano število čašastih celic v centralnih dihalnih poteh, vnetje, metaplazijo čašastih celic, ploščatocelično metaplazijo, nabiranje sluzi v malih dihalnih poteh, destrukcijo alveolov in zmanjšano število malih arterij.

Mehanizem nastanka okvare vključuje vnetje, direktno okvaro zaradi oksidativnih kemikalij, povečano aktivnost elastaz in zmanjšano aktivnost antiproteaz. Dedno pomakanje α1antitripsina, ki je ena od antiproteaz, pa po njenih besedah močno poveča tveganje za nastanek KOPB. Ogljikov monoksid namreč v cigaretnem dimu ustvarja funkcionalno anemijo, kar je še posebej pomembno pri že izraženi KOPB, ker se zaradi tega telesna sposobnost za napor še dodatno zmanjša.

"Kajenje poveča tudi tveganje za astmo. Kadilci imajo slabše urejeno astmo in pogostejša poslabšanja.  Pri dojenčkih, ki so izpostavljeni cigaretnemu dimu, je verjetnost razvoja astme 2,1-krat večja kot pri dojenčkih, ki niso izpostavljeni," opozarja. Kajenje je po njenih navedbah povezano še z nekaterimi intersticijskimi pljučnimi boleznimi kot so respiratorni bronhiolitis z intersticijsko pljučno boleznijo, histiocitoza Langerhansovih celic, idiopatska pljučna fibroza in eozinofilna pljučnica.

Nevarno tudi za okužbe

"Kajenje je pomemben dejavnik tveganja za okužbe dihal in tudi druge sistemske okužbe. Na to vpliva več dejavnikov, med drugim strukturne spremembe v pljučih, ki so posledica cigaretnega dima, kot so peribronhialno vnetje in fibroza, povečana prepustnost sluznice, okvarjeno mukociliarno delovanje, spremembe v vezavi patogenov in motnje v epiteliju dihalne poti," našteva zdravnica.

Pojasnjuje, da imunološki mehanizmi vključujejo spremembe v celični in humoralni imunosti: "Kajenje za dvakrat poveča tveganje za doma pridobljeno pljučnico. Še posebej močno je povezano kajenje  z invazivno pnevmokokno okužbo." Kajenje po  jenih beseah poveča tveganje tudi za virusne okužbe, kot so navadni prehladi in gripa, poveča pa se tudi tveganje za tuberkulozo, ki ima pri kadilcih tudi višjo smrtnost.

Pozor pri pasivnem kajenju

"Cigaretni dim, ki ga kadilec izdahne in dim, ki nastaja ob gorenju cigaret, imata podobno sestavo, kot dim, ki ga kadilec vdihuje," pojasnjuje Mihaela Zidarn.

Dodaja, da so količine nekaterih toksičnih snovi še višje. Pasivno kajenje ima namreč enake škodljive učinke in je odgovorno za velik delež smrti po celem svetu. Izrazito tvegani so predvsem poklici, kjer so delavci intenzivno izpostavljeni pasivnemu kajenju.

Kaj se zgodi, ko prenehate kaditi

"Že po 12-ih urah se normalizira nivo ogljikovega monoksida, v 48 urah se povsem izloči nikotin. V dveh do dvanajstih tednih se izboljša pljučna funkcija, v enem do devetih mesecih se zmanjša kašelj, v enem letu se tveganje za kardiovaskularne bolezni razpolovi, po desetih letih se razpolovi tveganje za pljučnega raka," našteva Mihaela Zidarn. Po 15 letih se po njenih navedbah normalizira tveganje za srčnožilne bolezni.

"Kajenje povzroča večji in bolj progresiven upad pljučne funkcije z leti. Znižanje pljučne funkcije se po opustitvi kajenja ne popravi. Vendar se hitrost upadanja normalizira in postane podobna hitrosti upadanja pljučne funkcije zdravih nekadilcev," dodaja.

anja.scuka@zurnal24.si