Po podatkih NIJZ so med leti 2010 in 2014 zdravniki zabeležili povprečno 44 obiskov zaradi težav duševnega zdravja na 1000 prebivalcev na leto in psihiatri 33 na 1000 prebivalcev na leto. Obiskov zaradi težav duševnega zdravja je več med ženskami, kot med moškimi. Podobno kot v tujini so tudi pri nas obiski najbolj pogosti zaradi depresivne motnje, anksiozne motnje, stresne motnje, motnje zaradi alkohola in demence, še kažejo podatki NIJZ.

Po podatkih slovenske raziskave CINDI, ki se je leta 2012 izvajala med odraslimi, starimi med 25 in 64 letom, je približno 26 odstotkov vprašanih stres doživljalo zelo pogosto, pogosteje so ga doživljale ženske, bolj izobraženi in tisti v starostni skupini od 25 do 39 let. Kot vzroke za stres je 60 odstotkov vprašanih navedlo obremenitve na delovnem mestu, približno 18 odstotkov jih je navedlo slabe odnose s sodelavci in 13 odstotkov je kot vzrok navedlo hrupno okolje.

Slovenija v odsotnosti pod EU povprečjem

Glede na mednarodne primerjave se Slovenija po povprečnem številu izgubljenih delovnih dni za delodajalca na leto zaradi bolezni ali poškodb uvršča pod evropsko povprečje, a še vedno prednjači pred severno sosedo Avstrijo in južno Hrvaško. Celotno zdravstveno breme zaradi odsotnosti delavcev je še vedno veliko, je poudarila Klanščkova.

Slovenski delavci se po podatkih evropske raziskave o delovnih razmerah in psihosocialnih tveganjih na delovnem mestu v Sloveniji iz leta 2010 slabše počutijo od ostalih delavcev v Evropi. Delavcev, ki delajo nad 70 ur na teden, je v Sloveniji več, kot je izračunano povprečje za države Evropske unije, prav tako je nad povprečjem tudi zaposlitvena negotovost, več kot četrtina moških in žensk se boji, da bodo v naslednjih šestih mesecih izgubili delo. Delavci v Sloveniji tudi ne glede na zdravstveno stanje veliko pogosteje hodijo na delo glede na evropsko povprečje delavcev, kažejo rezultati raziskave.

Kljub zakonu, ki določa, da mora delodajalec zagotoviti varnost in zdravje delavcev pri delu ter načrtovati in izvajati promocijo zdravja na delovnem mestu, pa je to praksa le manjšine podjetij v Sloveniji. Raziskave in primeri dobrih praks kažejo, da na področju promocije zdravja pri delu dajejo najboljše rezultate zavzetost, predanost ter sodelovanje delodajalcev in delavcev.

Pomembno je znanje, pripravljenost in usposobljenost delavskih predstavnikov, predstavnikov kadrovskih služb, službe varstva pri delu in drugih zaposlenih, da lahko skozi dialog in sodelovanje z delavci in delodajalci uveljavljajo zakonske in ustavne pravice delavcev na področju promocije zdravja. "Na področju obvladovanja psihosocialnih tveganj ne obstaja ena sama rešitev, cilj je ustvariti dobro psihosocialno delovno okolje," je poudarila Klanščkova.

Zaželeno je, da delodajalec ukrepe promocije zdravja planirana na osnovi analize stanja na področju vseh dejavnikov tveganja v delovnem okolju. To lahko stori s posebno analizo oziroma anketo, lahko pa uporabi svojo oceno tveganja kot osnovo za pripravo ukrepov. Na osnovi rezultatov pa mora delodajalec opredeliti enostavne in jasne ukrepe in jih tudi redno spremljati njihovo izvajanje, je še dodala.

Znanje za zdravje 

Konzorcij, ki ga sestavljajo NIJZ, Obalna sindikalna organizacija, Konfederacija sindikatov 90 Slovenije ter Inštitut za produktivnost, je pripravil projekt Znanje za zdravje delavcev. V okviru projekta so usposobili sindikalne zaupnike oziroma člane sindikata, predstavnike kadrovskih služb, službo varstva pri delu in druge zaposlene, da bodo lažje in učinkoviteje prispevali k promociji zdravja v svojih organizacijah. Poleg tega bodo izdali priročnik za podporo delavskim predstavnikom za proaktivno promocijo zdravja na delovnem mestu, je še zapisano na spletni strani NIJZ.