O krvnih maščobah ali holesterolu kroži nešteto podatkov, nekateri temeljijo na znanstvenih dognanjih, nekateri pa izvirajo iz ljudskih govoric.

Zagotovo pa je res, da je holesterol v človeškem telesu nepogrešljiv. Ko pa so njegove vrednosti nad dopustno mejo, postane eden od največjih dejavnikov tveganja za pojav srčno-žilnih zapletov, sporočajo strokovnjaki in dodajajo, da je zato zdrav način življenja še kako pomemben.

Določene oblike holesterola (HDL) odstranjujejo holesterol iz žilne stene, zato ugodno vplivajo na zdravje, drugi, slabi holesterol (LDL), pa se nalagajo na žilno steno in jo s tem ožijo, poudarja predstojnik kliničnega oddelka za žilne bolezni v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana Aleš Blinc.

Holesterol nujen del človeškega telesa, vendar...

"Holesterol ni zgolj škodljiva, temveč je nujno potrebna sestavina našega telesa. Narava je zato vzpostavila zapleten sistem za njegovo uravnavanje v telesu. Vsakršna motnja v tem sistemu pa se odraža v pospešeni aterosklerozi in zvečanem tveganju za srčni infarkt. Premočrtno razmišljanje manj holesterola v hran = manj holesterola v krvi = manj infarktov se je izkazalo za preveč poenostavljeno. Količina zaužitega holesterola v prehrani le malo vpliva na raven krvnega LDL-holesterola in posledično na srčno-žilno zdravje," je značilnosti holesterola, o katerem še vedno premalo vemo, je pojasnil dejal zdravnik.

Dve tretjini Slovencev ima povišan holesterol

Povišan holesterol imata dve tretjini odraslih Slovencev. Nezdrav življenjski slog, zvišan krvni tlak, povečane vrednosti krvnega sladkorja, čezmerna telesna teža in debelost ter povečane vrednosti krvnih maščob, zlasti holesterola, so dejavniki tveganja za srčno-žilne bolezni, ki so v Sloveniji še vedno najpogostejši vzrok smrti. Zaradi teh bolezni umre več kot vsak tretji Slovenec oziroma Slovenka.

"Dlje ko traja izpostavljenost visoki ravni holesterola, večjo škodo se naredi na žilnih stenah. To dejstvo je najbolj očitno pri tistih, ki imajo družinsko obliko motnje, saj imajo pri tej obliki visoko raven holesterola že otroci. Taka oblika je tudi najpomembnejši vzrok za zgodnjo srčno-žilno bolezen. Zelo pomembno je torej, da take osebe, čim prej odkrijemo in ustrezno zdravimo," je na novinarski konferenci," je dodal  kardiolog z UKC Ljubljana Matija Cevc.

Ne jemljejo zdravil

Foto: Profimedia Holesterol

Po izkušnjah diplomirane medicinske sestre Tanje Žontar kar nekaj bolnikov ne jemlje zdravil. Svojemu zdravniku sicer pravijo da jih, vendar medicinski sestri pozneje priznajo, da se še niso odločili oziroma jih sploh niso dvignili v lekarni. Kot je poudarila, po zadnjih raziskavah, ki so jih izvedli v lekarnah, zdravila jemlje nekaj manj kot sedemdeset odstotkov ljudi, kar pomeni, da bo treba še veliko narediti pri ozaveščanju. Zdravljenje z zdravili je namreč učinkovito le, če jih bolniki jemljejo redno.

Življenje se kar naenkrat spremeni

O posledicah bolezni je spregovoril tudi psiholog, dejstvo je namreč, da ljudje zdravstvene težave, sploh če doživimo srčni infarkt, zelo težko sprejmemo, saj se naše življenje kar naenkrat drastično spremeni. Foto: Profimedias Srčni infarkt

Psihiater Damijan Perme je tako poudaril, da kar dvajset do trideset bolnikov v prvem letu po infarktu potrebuje psihiatrično intervenco zaradi razvoja anksiozne ali depresivne motnje: "Miokardni infarkt je zelo resen zdravstveni zaplet, ki prej aktivnega in uspešnega človeka v trenutku sooči z njegovo ranljivostjo in minljivostjo, ter ga prestraši. Po soočenju s hudo boleznijo se pri pacientu zvrsti cela paleta čustev. Pomembna je zgodnja prepoznava teh motenj, ko je še dokaj enostavna zamejitev težav in preprečevanje hujših oblik. Pogosto zadostuje že odkrit pogovor o bolezenskem poteku in posledicah, pomembna pa je tudi podpora svojcem, ki je sicer pogosto spregledamo. Ob bolj izraženih psihičnih motnjah (razvoj resnejše depresije ali anksioznosti s paničnimi napadi), je za dosego psihične rehabilitacije, pomembna čimprejšnja psihoterapevtska in/ali medikamentozna obravnava," je poudaril Perme.

dezurni@zurnal24.si