Zavod za zdravstveno zavarovanje bo skladno s protikoronskim zakonom kril nadomestila za bolniško odsotnost od prvega dneva odsotnosti. Prvi mesec bolniške odsotnosti so doslej krili delodajalci. Gre za odsotnosti zaradi katerekoli bolezni, ne le covida-19. Nadomestilo za prvi mesec bo zavod kril od uveljavitve zakona do kvečjemu konca maja.
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) bo na podlagi interventnega protikoronskega zakona kril nadomestilo za bolniško odsotnost od prvega dne začasne zadržanosti od dela do prenehanja razlogov za začasno zadržanost oziroma najdlje do 31. maja 2020, piše na spletni strani ZZZS.
Nadomestila bodo krili od prvega dne zadržanosti
Javna zdravstvena blagajna bo krila nadomestila od prvega dne zadržanosti od začetka uveljavitve zakona, to je 11. aprila. Epidemija novega koronavirusa je bila sicer razglašena že mesec prej, za ta čas bodo bolniška nadomestila krili delodajalci.
Nadomestilo plače bo izplačal delodajalec, nato pa dobil izplačano nadomestilo povrnjeno od ZZZS najpozneje v 60. dneh po predložitvi zahteve. V primeru samostojnih zavezancev (npr. kmetje, samostojni podjetniki) nadomestilo plače izplača ZZZS najkasneje v 30. dneh po predložitvi zahteve za izplačilo nadomestila. Zahtevo je treba vložiti v elektronski obliki pri ZZZS najpozneje do 30. septembra 2020, piše na spletni strani ZZZS.
Za delodajalce, ki so neposredni in posredni uporabniki državnega proračuna, določbe interventnega zakona glede nadomestila plače v breme ZZZS ne veljajo. Zanje ostaja v veljavi enak sistem, torej nadomestilo plače za prvih 30 delovnih dni krije delodajalec, od 31. delovnega dne pa obvezno zdravstveno zavarovanje.
Za prvih 30 dni 80 odstotkov plače
Za prvih 30 dni je delavec upravičen do nadomestila v višini 80 odstotkov plače. V primeru izolacije pa je bolnik upravičen do nadomestila v višini 90 odstotka od osnove, pri čemer se nadomestilo že od prvega dne zadržanosti od dela izplača v breme ZZZS, so navedli na ZZZS.
Bolniki z znaki okužbe dihal, pri katerih bolezen poteka blago, skladno z napotili Nacionalnega inštituta za javno zdravje testiranja na nov koronavirus ne rabijo. Ne glede na testiranje pa sledi ukrep izolacije, ki je potreben za preprečevanje prenosa povzročitelja v skupnosti in ga določi zdravnik.
Izolacijo torej zdravnik odredi kot razlog začasne zadržanosti od dela ne le pri osebah, ki imajo potrjeno okužbo s koronavirusom, temveč tudi pri tistih, ki imajo respiratorno obolenje, pa niso bili testirani.
Če pride do okužbe s koronavirusom na delovnem mestu (npr. okužba zdravstvenega delavca, ki je opravljal delo na oddelku z bolniki s covidom-19, ali policista, ki je opravljal delo na mejni kontroli in se je tam okužil) in nato zavarovanec zboli, je razlog za bolniško poškodba pri delu. Zavarovanec je v tem primeru upravičen do 100-odstotnega nadomestila, ki ga pa tudi za prvih 30 delovnih dni izplača delodajalec v breme ZZZS oziroma proračuna.
Za koga ta pravica ne velja?
Če je delavec ob napotitvi na začasno čakanje oziroma ob odsotnosti zaradi varstva otroka nezmožen za delo ali to postane med tem, ima pravico do začasne zadržanosti od dela na podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju. V tem času se nadomestilo plače, ki bremeni delodajalca ne izplačuje, saj delavec prejema nadomestilo v breme ZZZS, so pojasnili na ZZZS.
Ob tem so dodali, da pravice do začasne zadržanosti od dela in nadomestila plače v breme ZZZS nimajo zdrave osebe, ki ne morejo delati iz razlogov "nezdravstvene" narave (npr. varstvo otrok, nedelovanje javnega prevoza), zdrave osebe v primeru karantene in osebe, pri katerih so prisotne kronične bolezni, brez znakov bolezni covid-19.
Če posamezni zavarovanec sodi v t. i. rizično skupino zaradi raznih kroničnih bolezni (npr. srčno žilne bolezni, sladkorna bolezen, visok pritisk, ipd.), ni podlage za odreditev bolniškega staleža samo zaradi dejstva, da ima navedene bolezni, in bi bil v primeru okužbe lahko rezultat zdravljenja slabši.