V Sloveniji s celiakijo živi okoli pet tisoč ljudi, okoli 15 tisoč ljudi pa bi to bolezen lahko imelo, vendar zanjo ne vedo. Najnovejše raziskave namreč kažejo, da ima celiakijo en od stotih ljudi, kar pomeni, da bi celiakijo v Sloveniji lahko imelo okoli 20 tisoč ljudi.
Celiakija je namreč bolezen mnogih obrazov, simptomi so različni in se lahko kažejo nazorno, kot izrazito hujšanje in težko pridobivanje telesne teže, pogoste driske, močno napenjanje v trebuhu, pogosto pa so simptomi manj nazorni, celo prikriti. Celiakijo tako velikokrat odkrijejo pri ljudeh, ki imajo dolgotrajno slabo krvno sliko, se slabo psihično počutijo, so mišično oslabeli...
Na leto celiakijo potrdijo pri sto otrocih
"Pred več kot tridesetimi leti so celiakijo poznali le redki zdravniki. Ker moji simptomi niso bili značilni za to bolezen, sem imel veliko srečo, da jih je prepoznala mariborska peditrinja in strokovnjakinja za celiakijo Dušanka Micetič Turk," pravi Tadej Ornik, eden od prvih stotih bolnikov, ki so mu celiakijo diagnosticirali v Sloveniji. Danes so zdravniki glede celiakije veliko bolje poučeni, pediatri tako vsako leto v Sloveniji odkrijejo okoli sto otrok, ki imajo celiakijo. Vendar celiakija ni le bolezen otrok, pojavi se lahko v katerem koli življenskem obdobju.
Dieta do konca življenja
Za celiakijo ni zdravila, edini trenutno znani način zdravljenja je stroga doživljenska dieta brez glutena, pri kateri je potrebno iz prehrane izključiti pšenico, ječmen, oves in rž, ter vsa živila, ki vsebujejo ta žita. "V času, ko so postavili mojo diagnozo, je bila v Sloveniji na voljo le ena trgovina z brezglutenskimi izdelki v Ljubljani, oboleli pa so se pogosto vozili v Gradec in carinikom razlagali o posebnostih svoje diete," razlaga Ornik.
Čeprav jo zdravniki obravnavajo kot bolezen, je celiakija način življenja, ki sicer zahteva več pozornosti in znanja pri prehranjevanju in pripravi hrane, vendar ne pomeni slabše kakovosti življenja. "Uravnotežena prehrana je ključna za zdravo in polno življenje. Ker morajo določena živila izključevati iz jedilnika, je za bolnike s celiakijo zelo pomembno, da posvečajo veliko pozornost tudi kakovosti prehrane," poudarja dietetičarka Aja Kocuvan Mijatov. Največji ponudnik brezglutenske prehrane pri nas je Dr. Schär, ki bo tudi pokrovitelj jutrišnjega brezglutenskega dneva v Ljubljani. Na največje srečanje slovenskih celiakašev in vseh, ki so povezani z brezglutensko dieto, je prijavljenih 800 udeležencev, ki bodo lahko prisluhnili tudi predavanju vodilnega strokovnjaka za celiakijo v Sloveniji Jerneja Dolinška in dietetičarke Aje Kocuvan Mijatov, ki ima sama hčerko s celiakijo.