V teh dneh odmeva izpoved gospe iz Ljubljane, ki že trideset let plačuje zdravstveno zavarovanje. Ker ne pride do zdravnika, je bila primorana pomoč poiskati v pro bono ambulanti, ki je sicer namenjena ljudem brez zdravstvenega zavarovanja.

Nasploh v zadnjem času v te ambulante prihaja vse več ljudi z urejenim zdravstvenim zavarovanjem. Po besedah predsednika Odbora za osnovno zdravstvo Roka Ravnikarja je to razumljivo. Iz zdravstvenih domov v Ljubljani namreč ves čas poročajo o odhodu zdravnikov. "Žalostno je to, da ima prav prestolnica največ težav z zdravniki," je povedal družinski zdravnik na današnji novinarski konferenci Zdravniške zbornice Slovenije (ZZS). Njen namen je opozoriti na posledice prekomerne obremenjenosti zdravnikov in zobozdravnikov.

Kot je pojasnila predsednica zdravniške zbornice Bojana Beović, je v Sloveniji zaposlenih manj zdravnikov, kot znaša povprečje Evropske unije. Število zdravnikov se je skozi leta v Sloveniji sicer povečevalo, a so se po njenih besedah povečevale tudi potrebe prebivalstva po zdravniški oskrbi.

Spletna anketa, ki jo je med 1898 zdravniki in zobozdravniki na vseh treh ravneh izvedla ZZS, je pokazala, da kar polovica vprašanih razmišlja o odhodu iz javnega zdravstva.

Več kot 100.000 prebivalcev Republike Slovenije je danes brez izbranega osebnega zdravnika, opozarjajo na ZZS. 

Družinski zdravnik ima v ambulanti v povprečju na razpolago sedem minut za pacienta, poleg tega mora občasno opraviti nujno medicinsko pomoč na terenu, mrliške preglede... Poleg tega ozavešča o vseh preventivnih dogodkih s strani NIJZ. "Epidemija je povzročila, da imajo zdravniki na primarni ravni vsaj 40 kontaktov na dan zaradi covida," je dodal Ravnikar. Zdravniki se danes vključujejo tudi v delo na točkah za odvzem brisov, v cepilnih centrih.

Vrag je vzel šalo

Po besedah Roka Ravnikarja so izjave odločevalcev, da zdravniki premalo delajo in samo govorijo, "nedopustne". "Odločevalci se morajo zavedati, da je vrag vzel šalo;" je dodal družinski zdravnik. Po njegovem se jih je še leta 2014 na specializacijo družinskega zdravnika vpisalo 100, danes jih takorekoč ni več. Po njegovem je treba poklic družinskega zdravnika razglasiti za deficitarnega, kar je naloga ministrstva.

"Na razpolago imam 390 minut na dan, od tega 40 kontaktov zaradi epidemije. Tukaj je še nepotrebna administracija. Poleg tega še ves čas ta nadzor," je še dejal zdravnik, ki je opozoril na izgorelost v njegovih vrstah, 

Če so pred dvema letoma poročali, da je med vprašanimi zdravniki 63,7 odstotka zdravnikov izgorelih, je zadnja anketa pokazala, da se danes občasno ali redno z izgorelostjo srečuje 88 odstotkov zdravnikov na primarni ravni. 53 odstotkov vprašanih tudi zato želi zapustiti javno zdravstvo. O odhodu v tujino jih razmišlja 24 odstotkov, je pokazala zadnja spletna anketa, ki jo je med 1898 zdravniki in zobozdravniki na vseh treh ravneh izvedla ZZS.

Glede na številke odhodov zdravnikov je stanje precej pereče. V letu 2019 je bilo zdravnikov in zobozdravnikov 8326. V zadnjih petih letih je Slovenijo zapustilo približno 326 od 8326 zdravnikov. V približno enakem odstotku odhajajo tudi diplomirani zdravstveniki in zdravstveni tehniki.

Od študenta do samostojnega zdravnika 10 do 14 let

Na študentskih servisih  je mogoče zaslediti oglase, ki za jemanje brisov za hitre teste na koronavirus ponujajo višja plačila kot za delo v covidni intenzivni enoti prejme specializant anesteziologije.

Predstavnik skupine Mladih zdravnikov Luka Puzigaća je pojasnil, da pot od vpisa na medicinsko fakulteto do samostojnega opravljanja dela zdravnika traja od 10 do 14 let.

Po opravljenem študiju medicine, ki posamezniku vzame okvirno 5500 ur časa, študent opravi šestmesečno pripravništvo, ki se zaključi s strokovnim izpitom. Na tej točki zdravnik prejema plačo v višini 970 evrov neto za polni delovnik. Kasneje, ko opravijo specialistični izpit, izgubijo vsa pridobljena napredovanja. Njihova plača pa tako znaša od 1572 do 1881 evrov neto.

Ob tem je poudaril, da je na študentskih servisih zaslediti oglase, ki za jemanje brisov za hitre teste na koronavirus ponujajo višja plačila kot za delo v covidni intenzivni enoti prejme specializant anesteziologije.